Nekdanjemu prvaku Borisu Makariću so odredili psihiatrično zdravljenje. Kranjčanu razbil obraz, upiral se je tudi policijskim specialcem.
Trinajsti november 2022 se bo Klemnu Ž. za vedno vtisnil v spomin. Česa takšnega, kar se mu je zgodilo tistega večera, ko je svoje stanovanje v domačem Kranju zapustil le zato, da bi odnesel smeti, si niti v sanjah ni predstavljal. Bilo je kot v hollywoodski kriminalki ali celo grozljivki.
Kar naenkrat in brez vsakršnega povoda se ga je s pestmi lotil 38-letni Boris Makarić. Slednji ni eden tistih, ki bi komaj znali udariti človeka, ampak, kar je v celotni zgodbi še najhuje, nekdanji boksarski profesionalec in celo državni prvak v kategoriji do 75 kilogramov.
»Dovolj je, dovolj je. Pomoč, pomoč,« je po več udarcih lahko le prosil napadalca. Vprašanje je, kakšne poškodbe, morda tudi usodne, bi lahko v nadaljevanju še dobil, če Makarića z besedami, naj neha in da bo poklicala policijo, ne bi ustavila ena od prič. Nekdanji boksar je zatem le počasi odšel. Klemen Ž. je obležal z zlomljenimi očnicami, nosnimi kostmi, z veliko razpočno rano nad očesom ter številnimi obtolčeninami obraza in prsnega koša.
Pozneje, ko so zadevo pod drobnogled vzeli preiskovalci, se je izkazalo, da se napad najverjetneje sploh ne bi zgodil, če Makarić ne bi trpel za hudo obliko paranoidne shizofrenije. V tistem trenutku, kot je pred dnevi sklenil tudi senat pod vodstvom kranjskega okrožnega sodnika Uroša Ferjana, je bil namreč neprišteven.
Pred tem je Makarić doživljal, kot da mu »šarijo po dvanajsterniku in zadnjiku, kar me je zelo motilo«. Skozi okno naj bi videl »to osebo«, torej Klemna Ž., ki živi v njegovi bližini, kako se v svoji kuhinji sklanja, neka soseda pa naj bi mu ob tem dejala »vidiš, kaj ti dela«. In ko je zvečer na sprehodu opazil Klemna, ki ni bil kriv nič drugega kot tega, da je ven odnesel smeti, je dogodek in svoje nelagodne občutke, ki jih je spet začel doživljati, povezal z njim.
Dejal je, da je imel »vsega poln kufer«, saj sam ni homoseksualec in ima to za nemoralno. »In ta oseba je na žalost utrpela te poškodbe,« je dodal Makarić. Marca lani, ko se je začelo prvo sojenje, ki je bilo pozneje razveljavljeno, smo še izvedeli, da naj bi se že dva meseca pred dogodkom srečal z oškodovancem, se zapeljal proti njemu s kolesom in ga vprašal: »A ti mene iščeš?«
Ni šlo za poskus uboja
Na ponovljenem sojenju je bilo treba poleg omenjenega dogodka še enkrat preveriti dogajanje 25. novembra 2022. Kriminalisti so takrat s specialci želeli pregledati stanovanje in pri Makariću narediti osebni pregled. A ker z bratom nista odprla vrat, so vdrli. Boris ni ostal miren, saj jih je začel odrivati ter boksati v njihov ščit. Na ves glas je tudi začel nerazumljivo kričati. Drugega, kot da uporabijo prisilna sredstva, jim ni preostalo. Makarić je na sodišču povedal, da ni razumel krikov policije in namena njihove intervencije, če bi jih, se ne bi upiral.
Po prepričanju sodnega izvedenca za psihiatrijo Petra Preglja tako v prvem kot v drugem primeru Kranjčan ni razumel, kaj počne, in se ni imel pod nadzorom. Ima namreč paranoidno shizofrenijo, v kritičnem času pa je imel akutno psihotično epizodo. Zato mu senat na koncu tudi ni mogel izreči klasične kazenske sankcije, ampak ga je le spoznal odgovornega za storitev dveh kaznivih dejanj. Izrekel mu je varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v forenzični enoti mariborskega kliničnega centra.
Kar se tiče upiranja ob prijetju, 25. novembra, sodišče tudi tokrat ni dvomilo, da je šlo za preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi. Je pa zato imelo nekaj več dela pri ugotavljanju, ali je šlo pri napadu na nesrečnega Kranjčana za poskus uboja, kar trdi tožilstvo, ali za povzročitev hude telesne poškodbe, kar je na prvem, razveljavljenem sojenju ocenilo isto sodišče. Tožilka Sabina Perko je bila tudi zdaj glede tega povsem neomajna. Torej, da je imel Makarić tistega novembrskega dne namen ubiti Klemna Ž., odnehal pa da je šele, ko je zaslišal krik priče, naj se ustavi.
Makarićev zagovornik Tomaž Skubic je nasprotno opozoril na trditve svojega klienta, da je takrat prenehal, ker ga je za to prosila žrtev. Senat je na koncu sklenil, da trdnih dokazov za to, da bi lahko obveljala tožilkina trditev, ni. Sodnik Ferjan je pojasnil, da so bili Makarićevi udarci res usmerjeni v vitalni del telesa žrtve, a da je šlo za udarce. »Lahko bi bilo na primer uporabljeno orožje ali kaj podobnega.
So tudi pretepi, ki imajo cilj zgolj poškodovanje, in ne smer. In tudi če bi odnehal šele, ko je priča omenila policijo, to še ni dokaz, da mu je hotel vzeti življenje,« je poudaril. Glede prvega kaznivega dejanja tako še naprej ostaja ugotovitev, da je šlo za povzročitev hude telesne poškodbe.
Makarić bo na psihiatriji vse dotlej, dokler se mu zdravstveno stanje ne bo stabiliziralo. V zdravljenju, kot je sam zaupal sodniku, sodeluje in vsekakor upa, da bo na koncu tudi uspešno.
Vsebina povzeta po Slovenske novice. Originalna vsebina dostopna tukaj!
