Po nedavni odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Up-290/20, U-I-138/24), ki je razglasilo neustavnost drugega odstavka 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, se je v javnosti pojavilo več napačnih razlag in populističnih polresnic. Urad RS za meroslovje zato pojasnjuje dejansko naravo težave, ki se nanaša na uporabo alkotestov in etilometrov pri ugotavljanju prisotnosti alkohola v izdihanem zraku.
Zakonska merila in tehnična skladnost
Na Uradu RS za meroslovje že 15 let opozarjajo, da so določbe Zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z Zakonom o meroslovju. Ta določa, da se v postopkih pred pravosodnimi in upravnimi organi lahko uporabljajo le merilni instrumenti, skladni z meroslovno-tehničnimi zahtevami – tako imenovani zakonski merilni instrumenti.
Le rezultati takšnih instrumentov, kot je ugotovilo tudi Ustavno sodišče, predstavljajo verodostojen dokaz v postopkih. Izjava posameznika o tem, koliko alkohola ima v krvi, seveda ne more nadomestiti točnega rezultata meritve. Podobno velja tudi pri merjenju hitrosti – veljavne meritve se lahko opravijo le z overjenimi napravami.
Etilometer: uradno merilo za zakonite meritve
Merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku mora potekati z uporabo etilometra, ki izpolnjuje vse zahteve Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre. Etilometri so naprave, ki so v postopku preverjanja potrjeno skladne s predpisi in vključujejo številne varnostne mehanizme:
- preverjanje pravilnega delovanja pred in po meritvi,
- merjenje koncentracije skozi celoten izdih,
- zaznavanje t. i. »ustnega alkohola«,
- dva neodvisna senzorja in dva vpiha, pri čemer se upošteva najnižja vrednost iz štirih meritev.
Zaradi teh lastnosti so meritve točne, zanesljive in pravno veljavne. Etilometer omogoča tudi hitro ukrepanje, saj je rezultat znan takoj – tudi na terenu.
Alkotest: le pripomoček za hitro preverjanje
Nasprotno pa alkotesti niso zakonsko merilni instrumenti. Primerni so zgolj kot indikatorji prisotnosti alkohola – torej kot pripomoček za hitro preverjanje, ali je alkohol sploh zaznan v izdihanem zraku.
Ker nimajo sistema za samopreverjanje pravilnosti delovanja, merjenja skozi celoten izdih ali zaznavanja ustnega alkohola, so njihovi rezultati lahko nepravilni, prenizki ali previsoki. Zato ne smejo biti podlaga za izrek kazni.
Postopek meritve in uporaba etilometrov
Meritev z etilometrom traja manj kot 10 minut, če je naprava ogreta, oziroma do 25 minut, če ni. Urad RS za meroslovje vsako leto overi vse etilometre, ki jih uporablja policija.
V letu 2024 je bilo overjenih 21 etilometrov, enako število kot leto prej. Od leta 2007 naprej so bila letna števila overitev različna, od enega do več kot 70. Overjene naprave se lahko uporabljajo takoj in kjerkoli, tudi v policijskih vozilih.
Rešitev: dvojni postopek meritve
Postopek ugotavljanja prisotnosti alkohola naj se po mnenju Urada izvaja v dveh korakih:
- Alkotest kot hitro sredstvo za ugotavljanje prisotnosti alkohola.
- Etilometer kot zakonsko merilo za natančno določitev koncentracije alkohola v izdihanem zraku.
Tak pristop je po njihovem mnenju skladen z zakonodajo in zagotavlja pravno veljavne dokaze, podobno kot pri testiranju na prepovedane droge ali psihoaktivna zdravila.
Urad poziva k sistemski rešitvi
Urad RS za meroslovje je že med pripravo zakona večkrat opozarjal na težave in pripravil predlog meroslovno skladne rešitve. Kot so sporočili, bodo tudi v prihodnje proaktivno sodelovali s pristojnimi organi, da se zakonodaja uskladi z meroslovnimi predpisi in zagotovi pravno veljavne postopke na področju preverjanja alkoholiziranosti voznikov.
Vsebina povzeta po Ministrstvo za gospodarstvo. Originalna vsebina dostopna na https://www.gov.si/novice/2025-11-07-urad-rs-za-meroslovje-pozdravlja-odlocitev-ustavnega-sodisca-glede-uporabe-alkotestov/.
