Slovenski zdravstveni sistem se sooča z resnim problemom – velikim številom prebivalcev, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Podatki razkrivajo, da je stanje zaskrbljujoče tudi v Kranju.
Skoraj 144 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika
Na ravni države je bilo 1. julija brez osebnega zdravnika kar 143.959 ljudi. V Ljubljani, kjer je stanje najslabše, je brez zdravnika ostalo 27.591 odraslih in 4.138 otrok, kar predstavlja približno 12 odstotkov vseh prebivalcev mestne občine.
Največji delež prebivalcev brez osebnega zdravnika imajo v Mežici (45 %) in v Tolminu (32,9 %). Takoj za Ljubljano po številu neopredeljenih sledi Maribor s 7.360 prebivalci, nato pa že Kranj, ki se uvršča med občine z največjim številom ljudi brez zdravnika.
Posebej skrb vzbujajoče stanje v Kranju
Kranj, kot tretje največje slovensko mesto, je med tistimi občinami, kjer problem postaja vse bolj pereč. Veliko prebivalcev nima svojega zdravnika, zato so prisiljeni obiskovati posebne ambulante družinske medicine, kjer je bilo na ravni države vpisanih že 29.362 pacientov.
Pomanjkanje osebnih zdravnikov v Kranju pomeni daljše čakalne dobe, težji dostop do zdravstvene oskrbe ter dodatne obremenitve za zdravstveno osebje. To stanje vpliva tako na odrasle kot tudi na otroke, ki ostajajo brez osnovne zdravniške oskrbe.
Zakaj prihaja do težav?
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da so razlogi za trenutno stanje različni:
- številni zdravniki se upokojujejo ali zapuščajo javni sistem,
- nekateri prebivalci se kljub opozorilom nikoli niso prijavili k osebnemu zdravniku,
- v posameznih regijah je preprosto premalo zdravstvenih kapacitet.
Rešitve nujne tudi v Kranju
Čeprav država poskuša s posebnimi ambulantami in ukrepi zmanjšati pritisk na sistem, ostaja dejstvo, da je v Kranju in drugih večjih občinah nujno potrebna dolgoročna rešitev – več zdravnikov in dostopnejša primarna zdravstvena oskrba.
