Ministrstvi, pristojni za promet in prostor, sta danes javno objavili študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za avtocestni priključek Kranj sever, ki naj bi pomembno razbremenil promet na območju. Mnenja zbirajo do 12. septembra, poroča STA.
Kot v gradivu navajata ministrstvi za infrastrukturo ter za naravne vire in prostor, so na območju severnega dela Kranja prometne težave zaradi preobremenjenosti cestnega omrežja. Dosedanje študije so le parcialno obravnavale ukrepe za izboljšanje prometnih razmer in izkazala se je potreba po celostnem pristopu k iskanju rešitev za prometno problematiko na severnem in vzhodnem območju Mestne občine Kranj.
Po izvedenih študijah se je kot najboljša rešitev pokazala gradnja avtocestnega priključka Kranj sever. Predviden je med sedanjima priključkoma Kranj vzhod in Kranj zahod, in sicer na območju naselja Britof z navezavo na obstoječo glavno cesto proti Preddvoru oz. Kranju, je razvidno iz gradiva.
Kot so v današnjem sporočilu zapisali v občini, izgradnja priključka predstavlja pomemben korak k razbremenitvi prometa, saj naj bi novi objekt za 30 odstotkov razbremenil promet od priključkaKranj vzhod proti Kranju, ki je eden od prometno najbolj obremenjenih odsekov v Sloveniji, pomembno pa bi se razbremenil tudi promet na glavnih vpadnicah v Kranju, na Cesti Staneta Žagarja denimo za 16 odstotkov. Tako je oktobra 2019 pokazala prometna študija, ki jo je naročila občina.
“Z javno razgrnitvijo predloga DPN za avtocestni priključek Kranj sever smo še korak bližje uresničitvi projekta, ki bo močno prispeval k izboljšanju prometnih razmer v Kranju in njegovi okolici. Gre za pomemben razvojni korak, ki bo vplival na vsakdanje življenje številnih ljudi,” so navedli kranjskega župana Matjaža Rakovca, ki je občane pozval, naj podajo pripombe in predloge.
V občini so navedli, da je Dars marca letos v skladu s smernicami ministrstva za kulturo naročil terenske preglede oz. arheološke raziskave na območju, kjer je predviden novi avtocestni priključek. Raziskave je izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ni pa bilo odkritih najdb iz starejših arheoloških obdobij, zato niso bila vpisana nova najdišča, so zapisali na STA.
