Pripravila: Vesna Rojko
Na povabilo predsednice republike Nataše Pirc Musar bo v ponedeljek in torek na prvem uradnem obisku v Sloveniji novi predsednik Črne gore Jakov Milatović.
V središču pogovorov z visokimi predstavniki Slovenije bodo dvostransko sodelovanje in sodelovanje v Natu, približevanje Črne gore EU ter razmere v regiji in na kriznih žariščih po svetu.
Ob prihodu ga bo predsednica republike v ponedeljek na Brdu pri Kranju sprejela z vojaškimi častmi. Nato se bosta sešla na dvostranskih pogovorih. V Ljubljani pa se bo črnogorski predsednik ločeno sestal še z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, na Kongresnem trgu pa položil venec k spomeniku žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam, so sporočili iz urada predsednice republike.
Obisk, ki po navedbah urada predstavlja nadaljevanje rednega političnega dialoga med državama ter je namenjen pregledu dosedanjega dvostranskega sodelovanja in pogovoru o možnostih za njegovo nadaljnjo poglobitev, bo črnogorski gost sklenil v torek s pogovorom s premierjem Robertom Golobom.
Državi imata dobre in razvite odnose, Slovenija pa Črno goro aktivno podpira na poti v EU. Razvito je tudi gospodarsko sodelovanje. Slovenija je lani v Črno goro izvozila za 111 milijonov evrov blaga, uvozila pa za devet milijonov. Skupno je blagovna menjava v letu 2022 dosegla 120 milijonov evrov, piše v izvoznem oknu.
Državi imata redne politične stike na več ravneh in v okviru večstranskih srečanj. V Črni gori se je bivši predsednik republike Borut Pahor nazadnje mudil maja 2021 v okviru priprav na vrh pobude Brdo Brioni, na uradnem obisku pa maja 2019. Od imenovanja nove slovenske vlade pa se je v Črni gori od lani dvakrat mudila zunanja ministrica Tanja Fajon, enkrat v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella zaradi zastoja pri imenovanju ustavnih sodnikov. Takrat so iz Bruslja opozorili, da bo EU prekinila pristopna pogajanja s Črno goro, če ne bo vzpostavila delujočih institucij.
Črna gora, ki je na poti v EU sicer najbolj napredovala med državami Zahodnega Balkana, namreč od leta 2020 na tej poti ni naredila večjega napredka zaradi nestabilnih političnih razmer, nastalih po volilnem porazu desetletja vladajoče Demokratske stranke socialistov Mila Đukanovića.
Od leta 2006 samostojna Črna gora je za članstvo v EU zaprosila decembra 2008, pristopna pogajanja pa začela junija 2012. Doslej je odprla 33 od 35 pogajalskih poglavij, od katerih je tri začasno zaprla. Članica zveze Nato pa je od junija 2017.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med nedavnim obiskom v Podgorici v okviru turneje po Zahodnem Balkanu izpostavila, da je Črna gora že dolgo država, ki je najbolj napredovala na poti v EU, da pa mora sedaj pristopni proces končati. Pohvalila je njeno uskladitev z varnostno in zunanjo politiko EU, a opozorila na potrebne reforme za vstop na skupni trg EU. Ocenila je, da bi se Črna gora lahko pridružila EU pred letom 2030.
Jakov Milatović je na položaju od maja, potem ko je na volitvah premagal dolgoletnega predsednika in premierja Đukanovića. Njegova stranka Gibanje Evropa zdaj (PES), ki sta jo junija lani ustanovila skupaj z novim črnogorskim premierjem Milojkom Spajićem, se je tako v dobrem letu povzpela na čelo države in vlade, vodi pa tudi prestolnico.
Za Milatovića bo to četrti obisk v tujini, potem ko je v konec maja v skladu z napovedjo najprej obiskal Bruselj, da bi izrazil zavezanost evropski poti. Nato je julija obiskal sosedo in največjo gospodarsko partnerico Srbijo, septembra pa Hrvaško. Sedaj pa prihaja v Slovenijo, od katere, kot je aprila povedal v pogovoru za hrvaško televizijo Nova TV, pričakuje nadaljnjo podporo pri približevanju EU.
V Sloveniji bo tudi samo nekaj dni po oblikovanju nove koalicijske črnogorske vlade, ki jo vodi vodja PES Spajić in jo je po številnih težavah oblikoval štiri mesece po predčasnih volitvah ter ob podpori prosrbskih in proruskih strank, ki sta dobili predsednika parlamenta ob obljubi vstopa v vlado čez leto dni. Opozicija novi vladi očita, da je protičrnogorska, protievropska in proruska, največ kritik pa je deležen prav novi predsednik parlamenta Andrija Mandić iz stranke Nova srbska demokracija.
