Po svetu vsako leto v smeteh pristane kar tretjina vse pridelane hrane, tudi v Sloveniji pa podatki niso nič spodbudnejši.
Po ocenah pri nas letno zavržemo več kot 150.000 ton hrane, velik del te pa bi bil še vedno uporaben. Gre za resen okoljski, ekonomski in družbeni problem, ki se začne že v domačih kuhinjah.
Količina zavržene hrane se meri v tonah
Na območjih, kjer deluje Komunala Kranj, zberejo približno 5.000 ton bioloških kuhinjskih odpadkov na leto, kar pomeni okoli 100 kilogramov na prebivalca oziroma skoraj 2 kilograma tedensko.
Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da prebivalec v povprečju zavrže 78 kilogramov hrane na leto, od tega je več kot tretjina še vedno užitne.
V bioloških zabojnikih je približno 70 % hrane, preostalih 30 % pa predstavlja zeleni odrez.
Kje se začne težava?
Večina odpadne hrane nastane doma – zaradi neustreznega načrtovanja nakupov, prevelikih porcij ali napačnega shranjevanja. Kadar hrana pristane v smeteh, z njo zavržemo tudi energijo, vodo, delo in sredstva, ki so bila potrebna za njeno pridelavo.
Kako lahko zmanjšamo količino odpadne hrane?
Najbolj učinkoviti ukrepi se začnejo v kuhinji:
- premišljeno načrtovanje jedilnika in nakupov,
- pravilno shranjevanje živil,
- ustvarjalna uporaba ostankov (npr. zelenjavni olupki za jušno osnovo, ostanki riža za nove jedi, ponovno uporabljeni ostanki mesa ali rib),
- uporaba živil tudi po preteku rok trajanja »uporabno najmanj do«, kadar so še povsem varna.
S preprostimi spremembami lahko močno zmanjšamo količino zavržene hrane in s tem vplivamo na okolje, denarnico in trajnostno ravnanje v lokalni skupnosti.
