Od skupnostnih vrtov, lokalne prehrane v javnih zavodih, do trajnostne prehranske strategije.
Občina spodbuja povezovanje pridelovalcev, potrošnikov in javnih zavodov ter vlaga v projekte, ki prebivalcem omogočajo lažji dostop do zdrave, lokalno pridelane hrane.
S skupnostnimi vrtovi, tržnicami, z lokalno prehrano v javnih zavodih, učnimi čebelnjaki in namakalnimi sistemi na Sorškem polju bo kranjska občina gradila prehransko prihodnost, ki temelji na znanju, sodelovanju in spoštovanju narave, napovedujejo na občini.
Foto: Arhiv Mestne občine Kranj
-
Podkast Iz Kranja
Lokalni samooskrbi v Kranju je posvečena tudi nova epizoda podkasta Iz Kranja, ki ga vodi igralec, režiser in novinar Toni Cahunek. Z županom Mestne občine Kranj Matjažem Rakovcem in predsednikom Društva Sorško polje, prejemnikom priznanja Mestne občine Kranj za ozaveščanje o pomenu ekološke pridelave in lokalne prehrane ter in sožitja z naravo, Matjažem Jeralo, se je pogovarjal o izzivih, rešitvah in priložnostih na področju trajnostne prehranske samooskrbe v Kranju.Pogovor je potekal na skupnostnem vrtu Društva Sorško polje v Prašah, ki deluje že od leta 2012. Jerala je poudaril, da je ideja o skupnostnih vrtovih nastala iz želje po večji povezanosti z naravo in med ljudmi: “Vrtičkarstvo ni le pridelava hrane, je stik z zemljo, sprostitev, učenje in druženje.” -
Vrtičkarstvo kot stik z naravo in pot do zdravja
Vrtove želijo razširiti tudi v druge krajevne skupnosti na Sorškem polju. Na skupnostnem vrtu v Prašah gredice obdelujejo občani iz različnih krajev, sodelujejo tudi vrtci. “Letos smo imeli lepo letino: fižol, paradižnik, jagodičevje. Pridelke si razdelimo, vabimo pa tudi nove člane, predvsem mlade družine,” dodaja Jerala.
Župan Rakovec, tudi sam ljubiteljski vrtičkar, pozdravlja takšne pobude: “Takšni projekti povezujejo ljudi in krepijo zavedanje o kakovosti hrane.
Mestna občina Kranj vrtičkarstvo podpira tudi sistemsko. Večina vrtcev in osnovnih šol ima svoje vrtove, številne tudi učne čebelnjake in sadovnjake. V Mestni knjižnici Kranj deluje celo Knjižnica semen, kjer si lahko občani izmenjajo domača semena. “Pripravljamo tudi prostorske podlage za urbane vrtove in iščemo primerne lokacije. To bo eden pomembnejših projektov prihodnjih let, za katerega bomo pridobivali tudi evropska sredstva,” je dodal župan Rakovec.
Foto: Arhiv Mestne občine Kranj
-
Podpora kmetom in razvoju podeželja tudi s prvo trajnostno prehransko strategijo
Čeprav vrtičkarstvo krepi osebno samooskrbo, brez kmetov in lokalnega kmetijstva ni mogoče govoriti o resni prehranski neodvisnosti. “V zadnjem desetletju se število kmetij zmanjšuje. Kmetje se starajo, mladih prevzemnikov je malo, delo pa je zaradi podnebnih sprememb vse bolj zahtevno,” je pojasnil Rakovec.MOK se zato kot prva občina v Sloveniji pripravlja na Trajnostno prehransko strategijo, ki jo razvija skupaj s Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero. Vanjo vključuje občane, šole, vrtce, društva, kmete in drugo zainteresirano javnost. Cilj je pravičen dostop do kakovostne, lokalno pridelane hrane za vse in zgled drugim občinam.Eden ključnih projektov na področju kmetijstva pa je izgradnja namakalnega sistema Sorško polje, s katerim želi Kranj zagotoviti stabilne in kakovostne pridelke ter povečati odpornost kmetijstva na tem območju na podnebne spremembe. -
Kranj z Umanotero pripravlja prvo trajnostno lokalno prehransko strategijo v državi
Mestna občina Kranj je bila konec lanskega leta izbrana na razpisu okoljevarstvene organizacije Umanotera za pripravo celovite trajnostne lokalne prehranske strategije, ki bo prva tovrstna strategija v državi. Ta teden je potekal prvi v vrsti načrtovanih dogodkov za pripravo strategije, in sicer delavnica z uslužbenci mestne uprave ter nekaterih javnih zavodov. -
Lokalna hrana tudi v vrtcih in šolah
Kranj je na področju lokalne prehrane že danes med najbolj naprednimi občinami v Evropi. “Kar 70 odstotkov hrane v naših vrtcih, šolah in domu za starejše prihaja iz lokalnega okolja. Uvedli smo posebni način javnega naročanja, ki omogoča pravično vključevanje lokalnih pridelovalcev v javna naročila,” je izpostavil Rakovec.
S tem MOK spodbuja kratke dobavne verige, zmanjšuje količino embalaže in zavržene hrane ter otrokom in starostnikom zagotavlja sezonske obroke.
Občina je sodelovala v projektu Lokalno GOR ter podpira tudi projekte kot je npr. Kranjska dolga miza, kjer kuharski mojstri pripravljajo jedi iz lokalnih sestavin.
Foto: Arhiv Mestne občine Kranj
-
S polja na tržnice
Lokalno hrano pa občani najlažje kupijo na številnih tržnicah. To so osrednja tržnica v Kranju (vsako soboto), Mavška tržnica (vsak četrti petek v mesecu), Stražiška tržnica (vsak drugi petek v mesecu) in Stonogina tržnica na Brdu (na 14 dni).
MOK pripravlja tudi Kranjsko tržnico lokalnih dobrot in EKO praznik, kjer se predstavljajo lokalni pridelovalci.
V Kranju razmišljajo še o novih rešitvah, kot so hladilni samopostrežni avtomati za živila in dostava pridelkov prek prostovoljcev Prostoferja za tiste, ki jih ne morejo prevzeti sami
Foto: Arhiv Mestne občine Kranj
-
Nekaj nasvetov za večjo prehransko samooskrbo:
– Obiščite lokalne tržnice in podprite domače kmete ter pridelovalce.
– Izberite lokalne in sezonske pridelke.
– Zmanjšajte količino odpadne hrane in porabite vse, kar pridelate ali kupite.
– Povežite se z lokalnimi pridelovalci in se dogovorite za neposreden nakup njihovih pridelkov.
– Že manjši vrtiček lahko prispeva k samooskrbi.
– Sodelujte v lokalnih pobudah, društvih in skupnostnih vrtovih, ki spodbujajo trajnostno prehrano.
– Podpirajte projekte, ki povezujejo ljudi in krepijo lokalno prehransko verigo.
Foto: Arhiv Mestne občine Kranj -
STA to vsebino zagotavlja v sodelovanju z Mestno občino Kranj.
