Slovenski trg v središču Kranja za zdaj ne bo doživel načrtovane prenove. Mestni svet Mestne občine Kranj je na zadnji seji zavrnil predlog večletne investicije, s katero bi občina odprla pot do pridobitve kar 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev iz državnega podnebnega sklada. Po besedah župana Matjaža Rakovca odločitev pomeni tudi veliko izgubljeno razvojno priložnost za mesto.
Prenova Slovenskega trga je bila zasnovana kot del širšega projekta urejanja javnega prostora v okviru evropske misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, v katero je vključena tudi Mestna občina Kranj. Cilj projekta ni bil zgolj estetska prenova trga, temveč predvsem ustvariti prijetnejši, bolj zelen in ljudem prijazen mestni prostor.
Po načrtih bi Slovenski trg dobil več zelenih površin, dodatna drevesa in senco, sodobnejšo urbano opremo ter več prostora za druženje, prireditve in kakovostno preživljanje prostega časa. Projekt je sledil sodobnim smernicam trajnostnega razvoja mest, ki dajejo prednost pešcem, zmanjšujejo vpliv vročinskih otokov in izboljšujejo kakovost bivanja v mestnih središčih.
Rakovec: Izgubljamo veliko razvojno priložnost
Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je po glasovanju izrazil razočaranje nad odločitvijo mestnega sveta. Poudaril je, da je občina želela izkoristiti izjemno priložnost za pridobitev državnih sredstev, pri čemer bi večino stroškov prenove krila država.
»Naša želja je bila, da Slovenski trg postane bolj zelen, prijetnejši in privlačnejši prostor, kjer bi se ljudje radi zadrževali, posedali in družili. Še pomembneje pa je, da bi skoraj 90 odstotkov sredstev za projekt zagotovil podnebni sklad, saj je Kranj vključen v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest,« je pojasnil Rakovec.
Kot je dodal, bi občina za začetek projekta potrebovala razmeroma majhen finančni vložek, s katerim bi odprla načrt razvojnih programov in omogočila črpanje precej večjih državnih sredstev.
»Država nam je za ta namen namenila 1,2 milijona evrov. Potrebovali smo le nekaj več kot 100.000 evrov zagonskih sredstev, vendar mestni svetniki predloga niso podprli, čeprav so bili opozorjeni, da lahko zaradi tega izgubimo celotna sredstva,« je dejal župan.
Svetniki niso podprli zagonskih sredstev
Za izvedbo projekta bi morali mestni svetnice in svetniki potrditi približno 115.000 evrov zagonskih sredstev, ki bi omogočila začetek investicije in pridobitev denarja iz podnebnega sklada.
Na glasovanju pa predlog ni dobil zadostne podpore. Proti je glasovalo 17 mestnih svetnikov, zato investicija ni bila potrjena, projekt pa se za zdaj ustavlja.
Ker občina brez potrjenega načrta razvojnih programov ne more nadaljevati postopkov, ostaja odprto vprašanje, ali bo Kranj sploh še lahko izkoristil sredstva, rezervirana v okviru podnebnega sklada.
Kaj bi prenova prinesla prebivalcem?
Prenova Slovenskega trga ni bila zamišljena zgolj kot gradbeni poseg. Namen projekta je bil ustvariti sodoben javni prostor, prilagojen podnebnim spremembam in potrebam prebivalcev.
Več zelenih površin bi pripomoglo k nižjim temperaturam v mestnem jedru v času vročinskih valov, nova drevesa in senčne ureditve pa bi izboljšale udobje za pešce in obiskovalce. Predvidena je bila tudi ureditev prostora za druženje, kulturne dogodke ter vsakodnevno življenje v središču mesta.
Takšne naložbe postajajo vse pomembnejše tudi zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, saj zelene površine zmanjšujejo učinek segrevanja mestnih jeder in prispevajo k boljši kakovosti zraka.
Negotova usoda projekta
Po zavrnitvi investicije ostaja nejasno, ali bo občina projekt lahko ponovno uvrstila na dnevni red katere od prihodnjih sej mestnega sveta ali pa bo priložnost za pridobitev 1,2 milijona evrov državnih sredstev dokončno izgubljena.
Odločitev mestnega sveta tako ne pomeni le zamika prenove Slovenskega trga, temveč odpira tudi vprašanje prihodnjih razvojnih projektov, ki so vezani na pridobivanje nepovratnih evropskih in državnih sredstev. V prihodnjih mesecih bo zato pomembno spremljati, ali bodo mestni svetniki ponovno odprli razpravo o projektu in skušali poiskati rešitev, ki bi Kranju omogočila izkoristiti razpoložljena sredstva ter uresničiti načrte za sodobnejše in bolj zeleno mestno središče.
