Državljansko gibanje Resni.ca se je po prvem poskusu pred štirimi leti, ko so osvojili nekaj manj kot tri odstotke glasov, na nedeljskih volitvah prvič prebilo čez parlamentarni prag. Po delnih neuradnih izidih so osvojili pet poslanskih mest. STA objavlja kratko predstavitev stranke.
Ljubljana, Mons. Dogodek stranke Resni.ca, na katerem so predstavili kandidate stranke, strankin podmladek, strokovni svet in vizijo za prihodnost. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednik: Zoran Stevanović
Zoran Stevanović je stranko Resni.ca ustanovil iz gibanja, ki se je razvilo med epidemijo covida-19. Takrat je bil eden od obrazov protestov proti ukrepom za zajezitev epidemije pod vlado Janeza Janše. V lokalni politiki je bil aktiven že prej, saj je v Kranju kandidiral za župana, je pa tudi tamkajšnji mestni svetnik. Pred tem je bil tudi član SNS.
Leto ustanovitve: 2021
Aktualno število poslancev: 0
Število novoizvoljenih poslancev: 5* delni neuradni izid
Uspeh na dosedanjih parlamentarnih volitvah:
– 2022: 2,86 % (pod parlamentarnim pragom)
– 2026: 5,53 % (5 poslancev)* delni neuradni izid
Predstavitev in ključni programski cilji:
Stranka Resni.ca med ključnimi vrednotami izpostavlja svobodo, odgovornost in pravičnost.
Med najbolj pomembnimi programskimi točkami pa so pred tokratnimi volitvami napovedovali boj proti korupciji, ustvarjanje ugodnega davčnega okolja in suverenizem.
O korupciji, kar je “nekaj najbolj zavržnega”, bi začeli osveščati že osnovnošolce, ukinili pa bi Komisijo za preprečevanje korupcije, saj da je brezzobi tiger. Preučili bi tudi status Slovenije v EU in Natu. Napovedovali so tudi nižanje davkov.
Resni.ca ne pristaja na tezo, da obstajata samo dve politični strani, levo in desno. Je pa javnost ob njeni ustanovitvi in tudi pozneje ugibala o njenih ozadjih.
Stevanović je leta 2021 na upravni enoti podpisal in overil izjavo, v kateri je zagotovil, da Resni.ca ne bo nikoli politično sodelovala s SDS oz. njenim predsednikom Janezom Janšo. Če bi se to zgodilo, se je zavezal, da bo odstopil z vseh funkcij v stranki. Danes je sicer dejal, da možnost sodelovanja obstaja kdaj v prihodnosti, če bi stranka dobila novo vodstvo in spremenila način delovanja.
Od ustanovitve stranke med epidemijo je poskušal unovčiti politični kapital tudi na nacionalnem nivoju. Kandidiral je na evropskih volitvah, stranka pa se je z zdravnico Sabino Senčar preizkusila tudi na predsedniških volitvah.
Stevanovića, ki je trdil, da ima potrdilo o nekaznovanosti, je okrajno sodišče v Kranju novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010. Po navedbah N1 pa je v izreku sodbe pisalo tudi, da je Stevanović na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici iz leta 2004 “pravnomočno predkaznovan” po 145. členu kazenskega zakonika, ki je leta 2004 opredeljeval ogrožanje varnosti. Stevanović je sicer pred volitvami pojasnil, da je njegova evidenca kaznivih dejanj prazna, saj se obsodbe po določenem času zbrišejo.
