Takole je novinar Miroslav Cvjetičanin iz Kranja v Slovenskih novicah zapisal o odpovedi VN Kranja:
Medtem ko je Kranj še v soboto ponosno gostil start kraljevske etape Dirke po Sloveniji, je istočasno slovensko kolesarstvo doživelo hladen tuš. Organizatorji iz kranjskega kolesarskega kluba, ki se zdaj imenuje Factor (Prej Kranj, še prej Sava Kranj), so sporočili novico, ki odmeva daleč prek meja Gorenjske: legendarne dirke za VN Kranja letos ne bo. Prvič v njeni 57-letni zgodovini.
To ni zgolj odpoved še ene športne prireditve. To je alarm. Glasen, neprijeten in zaskrbljujoč alarm, ki bi moral prebuditi vse odgovorne v slovenskem športu.
Če lahko ugasne dirka, ki je preživela gospodarske krize, politične spremembe in celo epidemijo covida-19, potem je čas za resen razmislek o tem, kam pravzaprav pelje slovensko kolesarstvo.
Grenka ironija: v soboto slavje, danes odpoved
Prizor je bil še v soboto skoraj simboličen. Kranj je gostil start kraljevske etape Dirke po Sloveniji, po ulicah so se zbrali številni navijači, mesto je dihalo s kolesarstvom, dogodek pa je znova dokazal, da Slovenija sodi med najpomembnejše kolesarske države v Evropi. Toda za kulisami športnega spektakla se je očitno odvijala povsem drugačna zgodba. Kolesarski klub Factor Kranj je zdaj javno priznal, da mu kljub večmesečnim prizadevanjem ni uspelo zagotoviti finančne konstrukcije za izvedbo ene najpomembnejših domačih dirk. In posledice so brutalne. Prvič po 57 letih tradicije bo VN Kranja ostala brez startne pištole.
Klubsko sporočilo je jasno: denarja ni bilo dovolj
V klubu ne skrivajo razočaranja.
V uradni objavi so zapisali:
»VN Kranja v skoraj šestdesetih letih obstoja ni bila odpovedana niti v najtežjih obdobjih gospodarskih kriz niti v času epidemije koronavirusa. Zato je letošnja odpoved za naš klub, številne prostovoljce, partnerje in ljubitelje kolesarstva izjemno težka odločitev.«
Ob tem posebej poudarjajo, da razlog ni bil prehod dirke v višjo kategorijo UCI 1.1. Prav nasprotno. Dodatna sredstva za nadgradnjo so uspeli zagotoviti s pomočjo tujih partnerjev, težava pa je nastala pri pravočasnem zapiranju celotne finančne konstrukcije. Zaradi časovne stiske so morali sodelujoče ekipe pravočasno obvestiti, da letošnje izvedbe ne bo.
To ni težava Kranja. To je težava celotne Slovenije.
Težko si je zatiskati oči. Ta zgodba namreč presega meje enega kluba in ene dirke. Gre za vprašanje, kakšno športno državo si sploh želimo biti. Slovenija se rada predstavlja kot svetovna velesila v kolesarstvu. Ponosno spremljamo uspehe najboljših kolesarjev, navdušujemo se nad etapnimi zmagami na največjih dirkah in izkoriščamo globalno prepoznavnost tega športa. Toda vrhunski šport ne nastane sam od sebe. Ne nastane na televizijskih prenosih. Ne nastane na družbenih omrežjih. In zagotovo ne nastane samo ob spektakularnih zmagah. Začne se doma. Na lokalnih cestah. V klubih. Med prostovoljci. Prav tam, kjer je zdaj prišlo do resnega preloma.
Koliko opozoril še potrebujemo?
VN Kranja ni bila zgolj enodnevna dirka. Gre za večdnevni športni dogodek, ki povezuje mlade kolesarje, družine, lokalna društva, gasilske organizacije, gospodarstvo, prostovoljce, domače in tuje ekipe. Prav takšni dogodki predstavljajo temelj razvoja športa.
V klubu opozarjajo, da bi bilo mogoče z boljšim usklajevanjem zagotoviti podporo tako novim projektom kot tudi tradicionalnim prireditvam z mednarodnim ugledom. Njihovo sporočilo je jasno: lokalni športni projekti bi morali biti med prioritetami občine. In prav tukaj se odpira neprijetno vprašanje.
Kako je mogoče, da mesto, ki se upravičeno imenuje zibelka slovenskega kolesarstva, ne uspe zagotoviti stabilnega okolja za eno svojih najpomembnejših športnih prireditev?
Kakšno sporočilo pošiljamo svetu?
Posledice niso zgolj simbolične. VN Kranja je vključena v letni program velikih mednarodnih športnih prireditev Republike Slovenije. Vsako leto v mesto pripelje vrhunske kolesarske ekipe, športnike, spremljevalno osebje, medije, številne tuje obiskovalce. Organizatorji razkrivajo, da so bili tudi letos v stikih z ekipami najvišje ravni, med njimi celo z ekipami WorldTour in ProTeam. Vse te ekipe so morali zdaj obvestiti, da dirke ne bo. To ni dobra reklama za državo, ki želi ostati pomembna na svetovnem kolesarskem zemljevidu.
Največjo ceno bodo plačali mladi
Največji poraženci niso profesionalci. Niso niti organizatorji. Največ bodo izgubili mladi. Prav lokalne dirke ustvarjajo prihodnje generacije športnikov. Tam otroci prvič začutijo bližino vrhunskega športa, dobijo navdih in motivacijo za nadaljnje delo. Če bodo takšne prireditve začele izginjati, bodo posledice vidne šele čez desetletje. Takrat bo morda že prepozno.
Upanje za leto 2027 obstaja, a opozorilo ostaja
V Kolesarskem klubu Kranj poudarjajo, da ne obupujejo. Njihova želja je jasna: VN Kranja vrniti v koledar Mednarodne kolesarske zveze UCI že leta 2027. Ob tem upajo, da letošnja odpoved ne bo ogrozila statusa dirke, ki ga je gradila več kot pol stoletja. Toda zgolj upanje ne bo dovolj. Potrebna bo jasna, dolgoročna in predvidljiva strategija razvoja kolesarstva. In predvsem spoznanje, da šport ni strošek, ampak naložba. Če lahko v Sloveniji izgubimo dirko, ki je preživela vse, od gospodarskih kriz do pandemije, potem je skrajni čas, da si priznamo nekaj neprijetnega: Slovensko kolesarstvo ni samoumevno. Njegovi uspehi niso večni.
In če ne bomo začeli pravočasno skrbeti za njegove temelje, bomo nekoč ugotovili, da smo med navdušenjem nad največjimi zmagami pozabili poskrbeti za tisto, kar jih je sploh omogočilo.
