Prebivalci Kranja in Naklega so s prenovljenim predlogom državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo večinoma zadovoljni. Na javni predstavitvi v Kranju pa so znova izpostavili predvsem skrbi zaradi hrupa ter morebitnih poškodb objektov med gradnjo.
Na prvotni predlog DPN za železniško progo Ljubljana–Kranj/Naklo je bilo na javni razgrnitvi leta 2024 podanih več kot 300 pripomb in predlogov. Na njihovi podlagi so pripravljavci predloga pripravili spremenjene rešitve na 26 lokacijah.
Med pomembnejšimi spremembami sta podaljšanje pokritega vkopa na območju Stanežič ter sprememba načrtovane tovorne postaje v Naklem. Prav slednja je bila ena osrednjih tem torkove javne predstavitve v Kranju.
Tovorna postaja bo manjša in umeščena v industrijsko cono
Kot je pojasnil Rado Romih iz celjskega Razvojnega centra Planiranje, ki je pripravil predlog, so načrtovano tovorno postajo premaknili s kmetijskega območja v industrijsko cono. Hkrati so njen obseg bistveno zmanjšali.mPo novem je predvidena minimalna ureditev z enim tirom, kretnico in nakladalno klančino. Kljub spremembam med okoliškimi prebivalci ostajajo pomisleki. Predvsem jih skrbi morebitno povečanje hrupa in promet tovornjakov.
Projektanti pojasnjujejo, da je nova tovorna postaja v Naklem potrebna zaradi ukinitve tovorne postaje v Kranju. Sedanja lokacija v Kranju namreč poteka skozi precej gosto naseljena območja. Ob tem poudarjajo, da se na kranjski postaji trenutno ustavi manj kot en tovorni vlak na dan, zato bistvenega povečanja obremenitev zaradi nove postaje v Naklem ne pričakujejo.
Naklo zadovoljno z vrnitvijo potniškega prometa
Nakelski podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana, Primož Povše je povedal, da so v občini na splošno zelo zadovoljni predvsem z načrtovano vrnitvijo potniškega železniškega prometa. »Kar se tiče tovornega prometa, smo zadovoljni z odgovori, ki smo jih dobili,« je dejal Povše. Občina ima sicer še nekaj pomislekov in bo na predlog DPN podala pripombe. Med njihovimi željami je tudi ureditev protihrupnih ograj.
Kranj podpira naložbo v železnico
Tudi Mestna občina Kranj je s prenovljenim predlogom večinoma zadovoljna. »Zadovoljni smo, da peljemo DPN proti končnemu sprejemu, saj Kranj potrebuje investicijo v gorenjsko železnico in s tem preureditev tako železniške kot avtobusne postaje,« je povedala vodja skupne službe za urejanje prostora na Mestni občini Kranj Nika Rovšek. Na občini pozdravljajo tudi upoštevanje pripomb iz prejšnje javne razgrnitve, predvsem glede ureditve na območju Struževega. Tam po novem ni več predvideno parkirišče, železniška postaja pa ostaja v načrtu, čeprav so ji nekateri krajani nasprotovali. Občina bo tudi v nadaljevanju zahtevala čim bolj usklajeno načrtovanje.
»Še naprej bomo pozivali investitorja, da vsako fazo nadaljnjega načrtovanja komunicira tako z občani kot z občino, da bodo rešitve usklajene na način, da bodo čim manj vplivale tako na nepremičnine kot tudi na bivanje v Kranju,« je poudarila Rovšek.
Na Laborah se bojijo za svoje hiše
Med najbolj zaskrbljenimi ostajajo prebivalci Labor, kjer je predviden železniški predor. Skrbi jih predvsem vpliv gradnje na okoliške objekte in morebitne poškodbe njihovih hiš. Na njihove pomisleke opozarja tudi odvetnik Anže Tršan, ki je že pred pripravo prvotnega predloga DPN kot tedanji predsednik Krajevne skupnosti Orehek–Drulovka skupaj s sokrajani dosegel, da je bila izbrana rešitev s predorom Labore, namesto trase skozi Orehek. Prebivalce zdaj skrbijo predvsem tresljaji in morebitne poškodbe objektov med gradnjo. »Menim, da vseeno sedaj obstajajo takšne tehnologije, da bodo zadeve v redu. Ampak država mora poskrbeti, da se izvede monitoring, da se opravijo posnetki objektov in da se morebitno škodo na objektih povrne,« je izpostavil Tršan.
Del civilne javnosti še vedno za železnico ob avtocesti
Javna predstavitev v Kranju je bila po oceni pripravljavcev predloga precej konstruktivna. Romih je ocenil, da večjega nasprotovanja predlaganim rešitvam ni bilo. Kljub temu so nekateri udeleženci, med njimi civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica ter kranjska območna enota Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, znova zagovarjali drugačno rešitev. Po njihovem mnenju bi morala obstoječa železniška proga služiti predvsem medmestnemu potniškemu prometu, nova hitra železnica pa bi se morala graditi v koridorju avtoceste.
Romih je pojasnil, da je bila zamisel o hitri železnici ob avtocesti v preteklosti na nekaterih institucijah že zavrnjena. Zato se postopki nadaljujejo v smeri drugega tira ob obstoječi železniški progi. Za Kranj in širšo Gorenjsko tako ostaja nadgradnja železniškega omrežja ena pomembnejših prometnih naložb, pri kateri bo poleg same posodobitve infrastrukture pomembno tudi vprašanje vplivov gradnje in železniškega prometa na življenje prebivalcev ob trasi.
