Kolesarska infrastruktura v Sloveniji še zdaleč ni tako varna, kot bi si želeli. Najnovejša analiza Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) razkriva, da je skoraj petina kolesarskih poti v večjih mestih, tudi v Kranju, izredno nevarnih.
Raziskava, ki je zajela tudi Ljubljana, Koper, Velenje in Novo mesto, opozarja na resne pomanjkljivosti v prometni varnosti kolesarjev.
Skoraj 20 % kolesarskih poti izredno nevarnih
Analiza je zajela 75 kilometrov kolesarskih površin v petih slovenskih mestih. Rezultati so zaskrbljujoči:
- 17,5 % odsekov je izredno nevarnih
- 34 % odsekov predstavlja večjo nevarnost
- 37 % odsekov je srednje nevarnih
- le 11 % poti je ocenjenih kot varnih
To pomeni, da velika večina kolesarske infrastrukture ne zagotavlja ustrezne varnosti, kar je še posebej problematično za vsakodnevne kolesarje v Kranju.
Kako so analizirali kolesarske poti?
AMZS je raziskavo izvedel v sodelovanju s španskim podjetjem Factual, ki ima izkušnje z ocenjevanjem kolesarskih poti po Evropi. Pri analizi so uporabili digitalno orodje Lane Patrol.
Postopek je bil natančen:
- kolesarji so se vozili po izbranih trasah,
- vsakih 10 metrov so posneli fotografijo,
- skupaj so analizirali skoraj 6000 posnetkov,
- v vsakem mestu so pregledali približno 15 kilometrov poti.
Na podlagi zbranih podatkov so ocenili tveganja glede na štiri ključne dejavnike:
- stik z motornimi vozili,
- konflikt z drugimi kolesarji,
- nevarnosti za pešce,
- kakovost in stanje cestišča.
Kje so največje nevarnosti za kolesarje?
Največ težav se pojavlja tam, kjer:
- kolesarske poti niso ločene od cestišča,
- ni ustreznih omejitev hitrosti za avtomobile,
- je promet gost, infrastruktura pa zastarela ali neustrezna.
Takšni odseki so za kolesarje v Kranju še posebej problematični, saj pogosto prihaja do nevarnih situacij z vozili.
Predlagane rešitve: kaj potrebuje Kranj?
Strokovnjaki predlagajo več konkretnih izboljšav, ki bi lahko bistveno povečale varnost:
- fizična ločitev kolesarskih poti od cest,
- širitev obstoječih kolesarskih stez,
- gradnja novih povezav,
- umirjanje prometa (ležeci policaji, otoki),
- znižanje hitrosti motornega prometa.
Ključno vprašanje ostaja financiranje. Kot poudarjajo pri AMZS, so predlogi že posredovani občinam, vendar je njihova izvedba odvisna predvsem od razpoložljivih sredstev.
Bo projekt nadaljevan?
Projekt je bil izveden s podporo Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA). Če bo podpora zagotovljena tudi v prihodnje, obstaja možnost, da se analiza razširi še na druga slovenska mesta.
Kaj to pomeni za kolesarje v Kranju?
Za prebivalce Kranja je sporočilo jasno: previdnost na kolesu ni odveč. Infrastruktura še ne zagotavlja optimalne varnosti, zato bo za izboljšave potrebna kombinacija sistemskih ukrepov in večjih vlaganj.
Do takrat pa velja: vozite previdno, spremljajte promet in izbirajte varnejše poti, kjer je to mogoče.
