Ob polnoči se pravoslavni kristjani zberejo v cerkvah na slovesnem bogoslužju, ki vključuje petje starodavnih himn in branje svetopisemskih besedil. Prižiganje sveč, vonj kadila in slovesnost liturgije ustvarjajo mistično vzdušje, ki poudarja duhovno dimenzijo praznika.
Eden ključnih simbolov pravoslavnega božiča je badnjak, poseben kos lesa, ki ga na predvečer praznika slavnostno zažgejo. Ta starodavni običaj, značilen predvsem za srbsko, črnogorsko in makedonsko pravoslavje, simbolizira svetlobo in toplino, ki ju je Kristus prinesel svetu.
V Kranju imamo vernike vseh naštetih pravoslavji. Svoje obrede pa opravljajo v dveh cerkvah. Ena pripada srbski pravoslavni cerkvi, druga pa makedonski.
Bistvo praznovanja je družinski krog. Na božični dan se post konča, zato mize zaživijo v obilju jedi, ki simbolizirajo blagoslov in obilje. Ena izmed tradicionalnih jedi je kruh v katerem je skrit kovanec. Tisti, ki ga najde, naj bi imel v prihodnjem letu posebno srečo.
Božični dnevi so tudi čas za izražanje miru in ljubezni. Verniki se pozdravljajo z besedami “Kristus se je rodil”, na kar drugi odgovori “Zares se je rodil”. Ta tradicionalni pozdrav utrjuje skupnostni duh in povezanost med ljudmi.
Čeprav se svet hitro spreminja, pravoslavni božič ostaja pomemben opomnik na pomen vere, tradicije in družinskih vrednot. Vse več mladih se zaveda pomena teh običajev in jih z veseljem vključuje v sodobno praznovanje.
Pravoslavni božič je več kot le praznik – je priložnost za notranjo prenovo, za iskanje miru in za povezovanje z najbližjimi.
