Pred nami je vroč konec tedna, toplotne obremenitve pa lahko slabo vplivajo na zdravje številnih. Najbolj so ogroženi dojenčki in majhni otroci, ki se zlahka pregrejejo, nosečnice, starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi.
V Zdravstvenem domu Kranj so zbrali nekaj napotkov za ravnanje v vročih dneh, ki jih v nadaljevanju povzemamo.
Zaščita pred soncem in vročino
V času visokih temperatur se umaknite v senco, naravo ali hladnejše prostore. Tako boste zmanjšali tveganje za toplotni stres. Omejite fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure, ko so temperature nižje. Ko se gibate na prostem, uporabljajte sončna očala, pokrivala za glavo, lahka in ohlapna oblačila ter zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo zaščitite izpostavljeno kožo, kot so obraz, uhlji in hrbtišča rok.
Prehrana in hidracija
V poletnih vročini je ključna hidracija. Najbolje je piti svežo vodo iz pipe, manjši delež vode, ki jo potrebujemo za normalno hidracijo organizma, pa lahko dobimo tudi z uživanjem sadja in zelenjave. Med nasveti zdravnikov je tudi uživanje lahke hrane in to v več manjših obrokih. Poudariti pa velja, da pazljivost pri izbiri, shranjevanju in ravnanju s hrano ni odveč, saj se v vročih dneh hitreje pokvari.
Osvežitev pri pitnikih
Javni pitniki so razporejeni po celem Kranju in v nekaterih okoliških krajih. Osvežite se lahko pri 13 pitnikih na javnih površinah in še šestih ob šolah oziroma športnih objektih. Tako ga lahko najdete recimo ob sprehajalni poti okoli Brda, ob Zoisovi poti v Predosljah, pri otroškem igrišču Savica v Stražišču, na Golniku, v centru mesta, pa tudi v pasjem parku na Zlatem polju. Nekateri pitniki so namreč oblikovani tako, da v spodnjem delu omogočajo pitje vode tudi hišnim ljubljenčkom. Lokacije pitnikov so označene na spletnem portalu za prostorske zadeve, ki ima poseben zavihek tudi za pitnike (https://prostor.kranj.si/pregledovalnik/pitniki).
Osvežitev v naravi in ob vodi
V Kranju imamo tri naravna kopališča, kjer vsako leto preverimo kakovost kopalnih voda. Osvežite se lahko na Čukovi jami v Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku, Savi na Savskem otoku pri Supernovi in Kokri pri Kosorepu.
Zdravstveni dom Kranj priporoča, da na izletih v naravi uporabljate repelente, ki ščitijo pred piki žuželk in klopi. Na Gorenjskem se namreč pojavlja zajčja mrzlica, ki jo med drugim prenašajo tudi žuželke.
Avtomobili lahko delujejo kot vročinska past
Notranjost avtomobila, ki na vroč dan stoji na prostem, deluje kot vročinska past. Temperatura avta lahko hitro naraste prek 50° C, kar lahko ogrozi življenje živali ali otroka, ki je zaprt v avtu, kljub temu, da so okna lahko delno odprta.
Zato spomnimo: v vročih poletnih dneh nikogar ne puščamo v zaprtem vozilu.
Kurjenje v naravi
Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so uporaba odprtega ognja (taborni ogenj, prižiganje sveč, kurjenje suhih vej), cigaretni ogorki in odlaganje vročega pepela ter gorljivih materialov v naravo. V Uradu Republike Slovenije za zaščito in reševanje so v zloženki Požar v naravi zapisali, da večino požarov v naravi povzroči človek zaradi nepazljivosti ali nevednosti.
Kurišče v naravi mora biti obdano z negorljivim materialom, okolica mora biti očiščena vseh gorljivih snovi, ustrezno oddaljena od cest in naselij, ogenj pa več čas kurjenja pod nadzorom. Ob vetrovnem in sušnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato je takrat pazljivost še bolj pomembna. Poskrbeti je treba, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. veje, lopata, pesek ipd.).
Če oziroma ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je v gozdu in tudi na vseh območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, prepovedano kurjenje, sežiganje, uporabljanje odprtega ognja in odmetavanje gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
***
Povzeto po Kranj.si
