Kranj je v zadnjih osmih letih dobil številne nove in prenovljene javne površine, šolske in vrtčevske prostore ter pomembne prometne povezave. Obenem so se premaknili tudi nekateri večji razvojni projekti, ki so bili pred leti še predvsem načrti. Pri delu največjih napovedi pa bo treba na rezultate še počakati.
Ko je Matjaž Rakovec leta 2018 prvič kandidiral za župana Mestne občine Kranj, je med pomembnejšimi načrti izpostavil nova stanovanja in delovna mesta, dom starejših občanov, stadion, ureditev kanjonov Save in Kokre s kranjsko plažo ter prometni center ob železniški postaji.
Pred začetkom drugega mandata je med drugim napovedal nadaljevanje teh projektov, razvoj poslovne cone Hrastje, nov vrtec Sonček in ureditev kanjona Kokre s kopališčem.
Osem let pozneje je slika različna. Nekateri projekti so že zaključeni in jih občani uporabljajo, pri drugih potekajo gradbena dela ali priprava dokumentacije, del večjih razvojnih načrtov pa ostaja odprt.
Novi parki so spremenili podobo mesta
Med najbolj vidnimi pridobitvami zadnjih let je Bleiweisov park. Na območju med avtobusno postajo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje je leta 2024 nastal približno 7500 kvadratnih metrov velik park s sprehajalnimi potmi, igrali in prostori za oddih. Urejena sta bila tudi Park slovenske himne in park La Ciotat. Gre za projekte, ki imajo neposreden vpliv na kakovost javnega prostora, saj prebivalcem ponujajo nove možnosti za preživljanje prostega časa, druženje in rekreacijo.
Pomembne spremembe tudi v šolah in vrtcih
Velik del občinskih naložb je bil usmerjen v izobraževalno infrastrukturo. Prenovljeni so bili prostori Osnovne šole Janeza Puharja – Center, zgrajen je bil prizidek Osnovne šole Staneta Žagarja, razširjeni pa so bili tudi prostori Osnovne šole Helene Puhar. V nekdanji trgovski šoli na Župančičevi ulici od lani poteka pouk za del učencev Osnovne šole Jakoba Aljaža. Letos sta bila zaključena še rekonstrukcija in prizidek podružnične šole ter vrtca na Kokrici, kjer se je površina objekta več kot podvojila. Med pomembnejšimi infrastrukturnimi posegi je tudi obnova mostu čez Savo na Ljubljanski cesti. Most je bil leta 2024 znova odprt za promet, ureditev pa je vključila tudi povezavo za kolesarje.
Stanovanja: premiki so vidni, cilj tisoč stanovanj še ni dosežen
Stanovanjska politika je bila ena od pomembnejših tem Rakovčevih programov. Večkrat je bil izpostavljen cilj približno tisoč novih stanovanj na območju občine. Stanovanjska gradnja se je v Kranju v zadnjih letih okrepila. Med drugim je nastala soseska Kranjska iskrica, v kateri je bilo letos odprtih 57 najemnih stanovanj za starejše.
Pri tem je pomembno razlikovati med občinskimi pristojnostmi in dejansko gradnjo. Mestna občina Kranj pri številnih projektih zagotavlja prostorske in infrastrukturne pogoje, gradnjo pa izvajajo drugi investitorji. Pomemben korak je bil letos narejen tudi pri projektu soseske Ob Savi, kjer je bilo za 269 načrtovanih javnih najemnih stanovanj pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Gradnja se še ni začela. Celotnega cilja tisoč novih stanovanj zato še ni mogoče šteti za uresničenega, vendar so se nekateri pomembni stanovanjski projekti vendarle premaknili iz načrtov v fazo konkretne izvedbe.
Hrastje in vrtec Sonček sta prešla v izvedbo
Pomemben premik se dogaja tudi v poslovni coni Hrastje. Mestna občina Kranj tam gradi cestno in komunalno infrastrukturo, pred tem pa je bila obnovljena tudi dovozna cesta. Gre za pomemben korak pri projektu, o katerem se v Kranju govori že več let. Hkrati je pri ocenjevanju izvedbe treba razlikovati med pripravo infrastrukture in dokončano vzpostavitvijo oziroma širitvijo poslovne cone. V gradnji je tudi nov vrtec Sonček na Planini. Objekt bo predvidoma imel sedem oddelkov za 154 otrok, zaključek projekta z uporabnim dovoljenjem pa je načrtovan do konca leta 2028. Projekt je tako že v izvedbi, vendar končni rezultat še ni na voljo.
Zlato polje ostaja eno največjih razvojnih območij
Med večjimi projekti, ki bodo pomembno zaznamovali prihodnji razvoj Kranja, je območje Zlatega polja. Za novi dom starejših občanov je občina pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje in zemljišče prenesla na državo, ki je pristojna za izvedbo gradnje. Gre za pomembna koraka, vendar objekt še ni zgrajen. Na Zlatem polju je predvidena tudi nova ledena dvorana, širši načrti za območje pa vključujejo še športne in druge javne vsebine.
Podobno velja za območje železniške postaje. Kranj še nima novega potniškega terminala, ki je bil med večjimi prometnimi načrti. Obnovljeni most in druge prometne povezave sicer izboljšujejo dostopnost območja, vendar same po sebi ne pomenijo izvedbe celotnega prometnega centra. Med večjimi načrti, ki še niso uresničeni, ostaja tudi koncertno-kongresna dvorana.
Kanjon Kokre dobiva nove vsebine, kopališče ostaja odprto vprašanje
Kanjon Kokre je eden najbolj prepoznavnih naravnih prostorov v Kranju, zato so bile njegove ureditve med pomembnejšimi napovedmi zadnjih let. Rakovec je že leta 2018 govoril o kranjski plaži, pred drugim mandatom pa o ureditvi kanjona s kopališčem. Občina je v tem času obnovila del stopnic in opreme, letos pa napovedala približno 1,6 milijona evrov vredno ureditev poti, dostopov do reke, vhodov v rove in sanitarij. Načrtovana ureditev bo izboljšala dostopnost in uporabnost kanjona, vendar v predstavljenem obsegu ne vključuje izgradnje kopališča.
Pri prihodnjih posegih bo treba upoštevati tudi poplavno varnost in varovanje narave. Občasno kopanje v Kokri samo po sebi ne pomeni, da je bilo zgrajeno načrtovano javno kopališče.
Kranj je v osmih letih dobil precej novega
Pregled zadnjih osmih let pokaže, da so v Kranju vidne spremembe predvsem na področju javnih površin, šolstva, vrtcev in posameznih infrastrukturnih projektov. Hkrati se je več velikih projektov premaknilo naprej. Pri nekaterih so pridobljena dovoljenja, pri drugih potekajo gradbena dela, tretji pa so še v pripravljalnih fazah.
To pomeni, da se razvoj Kranja z zaključkom posameznega mandata ne konča. Številni projekti, ki so bili pred leti šele ideje, bodo rezultate pokazali šele v prihodnjih letih. Pri ocenjevanju uresničenih obljub je zato pomembno razlikovati med dokončanim projektom, pridobljenim dovoljenjem, začetkom gradnje in dolgoročnim razvojnim načrtom. Prav slednji bodo v veliki meri določali, kako se bo Kranj razvijal v prihodnjem desetletju.
