Kot so sporočili z Mestne občine Kranj, ambiciozen načrt do leta 2030 predvideva 80-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v primerjavi z letom 2018. V načrtu podnebne pogodbe so predlagani ukrepi na področju energetskih sistemov, mobilnosti, odpadkov in zelene infrastrukture. Ukrepi med drugim predvidevajo tudi prehod na 90-odstotni delež obnovljivih virov energije pri daljinskem ogrevanju mesta, povečanje proizvodnje sončne energije in doseganje cilja o enem avtu na gospodinjstvo.

Med pomembnimi projekti je energetska sanacija javnih objektov, ki je v teku že več let, sedaj pa je v načrtu tretja faza. Med večjimi objekti, ki naj bi jih sanirali, so olimpijski bazen, objekt Gasilsko reševalne službe Kranj, zdravstveni dom in nekaj vrtcev ter šol, je v današnji izjavi novinarjem pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec.

Tudi energetska sanacija teh objektov bo potekala z javno-zasebnim partnerstvom. Kranjski svetniki so namreč v sredo potrdili dopolnitev odloka o javno-zasebnem partnerstvu, ki je bil sprejet že leta 2017.

Prav tako v javno-zasebnem partnerstvu bo občina izvedla tudi projekt energetske neodvisnosti, v okviru katerega bodo na občinske nepremičnine postavljene sončne elektrarne. Tudi ta odlok so kranjski svetniki na sredini seji potrdili. Koncesionarja naj bi izbrali do konca tega leta, projekt pa izvedli v prihodnjem letu.

Občina ima glede na elaborat iz leta 2020 v lasti 16 objektov, na katerih je mogoče postaviti sončne elektrarne, še osem pa je takih, kjer je to mogoče, vendar je treba upoštevati pravila glede varstva kulturne dediščine. Župan je prepričan, da bodo s postavitvijo čim več sončnih elektrarn dosegli velik prihranek za občino in javne zavode.

Svetniki so sprejeli tudi nov odlok o naravnem spomeniku Kanjon reke Kokre, saj je bil odlok iz leta 1983 zastarel in pomanjkljiv. “Bistveno je, da občina postaja upravljalec kanjona, medtem ko prej upravljalec ni bil določen, naloge varstva narave pa prevzema kranjska enota Zavoda RS za varstvo narave. Za to je bil podpisan dogovor z ministrstvom za naravne vire in prostor,” je pojasnil Rakovec.

Občina ima v načrtu tudi urejanje kanjona, za kar je bilo odobreno tudi že nekaj evropskih sredstev. Vendar bo začetek urejanja mogoč šele, ko bo projekt usklajen z Zavodom RS za varstvo narave in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Že dlje časa v Kranju napovedujejo tudi začetek gradnje novega doma starostnikov, glede katerega še teče usklajevanje projekta s podrobnim prostorskim načrtom in sosednjimi parcelami. Ministrstvo za solidarno prihodnost pa ureja podrobnosti glede ekonomičnosti gradnje in namembnosti stavbe, je pojasnil Rakovec, ki začetka gradnje letos še ne pričakuje.

Se pa z marcem dražijo storitve pomoči družini na domu, ki se v Kranju, kot je povedal župan, niso podražile kar 17 let. Cena za uporabnike bo po novem ob delavnikih znašala 6,67 evra, prej pa je znašala 4,2 evra na uro. Povprečna ekonomska cena ure pa se je dvignila za 2,09 evra na 27,84 evra.

Svetniki so potrdili tudi spremembo v participativnem proračunu za leti 2025 in 2026, ko ta ne bo več enoleten temveč dvoleten. To bo omogočilo tudi izvedbo dražjih in zahtevnejših projektov. Zbiranje predlogov bo potekalo aprila in maja, glasovanje pa je načrtovano jeseni, so zapisali na STA.