Kranjski mestni svetniki so na današnji seji obravnavali osnutka proračunov za prihodnji dve leti, v katerih je predvideno do 41,2 milijona evrov zadolževanja. Svetniki so izrazili vrsto pomislekov, med drugim glede višine zadolževanja in razvojne naravnanosti proračunov.
V osnutku proračuna za 2026 je predvidenih 98,1 milijona evrov prihodkov in 121,9 milijona odhodkov. Razliko bi pokrili s presežkom sredstev na računih občine konec letošnjega leta in zadolžitvijo v višini do 17,7 milijona evrov. Proračun za leto 2027 predvideva 88,3 milijona evrov prejemkov in 112,1 milijona izdatkov, ob tem naj bi se občina zadolžila do 23,5 milijona evrov.
Kot so pojasnili v mestni upravi, se zavedajo, da sta predlagana proračuna pripravljena zelo optimistično. Prav tako se zavedajo tveganj pri izvrševanju prihodnjih proračunov, ki so povezana z gibanjem obrestnih mer in povprečnine.
Po podatkih s konca lanskega leta je Mestna občina Kranj zadolžena za 700 evrov na prebivalca in le tri mestne občine so zadolžene manj. Z načrtovanimi zadolžitvami v prihodnjih dveh letih bo zakonski kreditni potencial občine izčrpan 57-odstotno, so poudarili v mestni upravi.
Med največjimi načrtovanimi investicijami prihodnjih dveh let so 16 milijonov evrov za izgradnjo kanalizacije v aglomeraciji Kranj, šest za urejanje Poslovne cone Hrastje, štiri za nakup zemljišč, rekonstrukcijo in dozidavo šole ter vrtca na Kokrici, 6,5 milijona evrov za nov vrtec Sonček in tri za satelitski urgentni center.
Devet milijonov evrov naj bi šlo za ureditev prostora med Kidričevo in Bleiweisovo cesto za načrtovane investicije na območju Zlatega polja, in sicer nove prostore za zdravstveno dejavnost, nov dom starostnikov ter regijsko bolnišnico. Načrtovana sta tudi začetek urejanja kanjona Kokre in projektiranja nove ledene dvorane.
Osnutka proračunov sta naletela na vrsto pripomb mestnih svetnikov, ki jih skrbi precej veliko zadolževanje in breme, ki bi ga to predstavljalo za naprej. “Servisiranje dolga prestavlja vsako leto večji strošek proračuna. Z denarjem, ki ga imamo, bi morali delati preudarno in v skladu z zmožnostmi,” je izpostavila Irena Dolenc (NSi).
Svetniki so podvomili tudi v razvojno naravnanost proračuna in v izvedljivost velikega števila začrtanih projektov. “Proračuna nista usmerjena v razvoj mesta, ampak v zadolževanje in nadaljevanje projektov, ki se že predolgo vlečejo in ne dajejo želenih rezultatov. Kranj potrebuje razvojno naravnan proračun, ki bo odgovarjal na potrebe občanov,” je dejala Saša Kristan (SDS).
Svetniki so opozorili tudi na rast števila zaposlenih in s tem stroškov mestne uprave in se obregnili ob sredstva, ki jih občina namenja za pametno mesto, digitalne rešitve in mestno kartico. Za nenadejanih 5,6 milijona evrov, ki jih je dobila kot davek na dobitek od igre na srečo, pa bi si želeli, da bi jih namenila za konkreten projekt, denimo kulturno dvorano. Navedli so tudi več projektov, ki bi se jih morala občina po njihovem mnenju prioritetno lotiti, od vodovoda Zabukovje do kanalizacije v Stražišču.
Župan Matjaž Rakovec je zavrnil očitke, da bi bila osnutka proračunov nerazvojna in neodgovorna. Izpostavil je, da se je število investicij v času njegovega županovanja močno povečalo. Hkrati je pojasnil, da je kar polovica načrtovane zadolžitve posledica izgradnje nujno potrebne kanalizacijske infrastrukture.
Prav tako so, kot je izpostavil župan, potrebne investicije v zdravstvo in dokončno ureditev poslovne cone Hrastje. Razvojne so tudi investicije v šole in vrtce, saj se v Kranju gradijo nova stanovanja in odpirajo nova delovna mesta, je dejal. Pojasnil je tudi, da občina za številne projekte, ki jih izpelje, z zamikom prejme nepovratna sredstva.
Po dveh urah in pol razprave je Rakovec predlagal, da bi se pred novembrsko sejo, na kateri bi oba proračuna ponovno obravnavali, srečali s svetniškimi skupinami in v proračuna skušali vključiti tudi izražene želje in pripombe, “da bi bili na koncu vsi po malem zadovoljni”.
12 mestnih svetnikov je proračunska osnutka podprlo, štirje so bili proti, 12 pa je bilo vzdržanih. Ob razglasitvi rezultatov glasovanja je župan ugotovil, da osnutka proračunov nista bila sprejeta, saj bi za sprejetje morala glasovati več kot polovica vseh svetnikov, torej najmanj 17.
***
Povzeto po sta.si
