Na Brdu potekalo oblikovanje nacionalnih izhodišč za obnovo narave v Sloveniji

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je danes na Brdu pri Kranju izvedlo strokovni posvet z naslovom Obnova narave za odpornejšo prihodnost, na katerem so se zbrali predstavniki državnih organov, strokovnih institucij, občin, nevladnih organizacij in gospodarstva ter drugih deležnikov. Udeleženci so potrdili široko podporo izvajanju Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave in začrtali ključne nadaljnje korake pri pripravi Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON).

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v nagovoru izpostavil, da je Slovenija ena izmed vodilnih držav v Evropi po bogastvu narave in proaktivnemu ohranjanju narave. »Gre za veliko odgovornost in priložnost. Naša družba in gospodarstvo sta močno odvisna od storitev, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi. Koristi obnove degradiranih ekosistemov pa močno odtehtajo stroške njihove obnove.«

Ohranjena narava je ključna za odporno prihodnost, je izjemna naravna danost in obenem razvojna priložnost. »Potrebna je krepitev izvajanja obstoječih dejavnosti ohranjanja narave, hkrati pa tudi aktivna obnova delov narave, ki so v slabem stanju ali kjer je potrebna ponovna vzpostavitev elementov narave, ki smo jih izgubili. Glede na biotsko raznolikost v Sloveniji in delež naravovarstveno pomembnih območij moramo zagotoviti bistveno več evropskih sredstev za obnovo narave«, je še dodal minister Novak.

Obnova narave posega v različne sektorje, zato je ključnega pomena tudi sodelovanje in usklajevanje med različnimi sektorji, strokovnjaki, deležniki in nenazadnje z javnostjo.

Maša Žagar, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Varovanje narave in prehranska varnost, vključno s kmetijstvom in pridelavo hrane sta prepoznani kot prednostni nalogi države. Zato je treba najti ravnovesje med obema strateškima ciljema, da ohranimo naravo za prihodnje generacije in hkrati zagotovimo prehransko varnost, katere vir je kmetijstvo. Omejitve so nujne, vendar je nujno, da si pri tem razdelimo bremena in vsi nosimo svoj del odgovornosti.«

Raznolikost narave skupaj z razdrobljeno lastniško in posestniško strukturo predstavlja velik izziv za izvajanje NNON in obstoječih strategij za ohranjanje in varstvo narave. Slovenija bo zato nadaljevala z zahtevami po zagotovitvi tudi namenskih evropskih sredstev za izvajanje aktivnosti obnove narave.

Generalna direktorica Direktorata za naravo MNVP dr. Katarina Groznik Zeiler: »Medtem, ko ima Slovenija še razmeroma dobro ohranjeno naravo in najvišji delež površine države v omrežju Natura 2000 med državami članicami Evropske unije (EU), podatki kažejo, da se število habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti povečuje. Zato moramo izvesti dodatne napore za zagotavljanje dobrega stanja narave in odporne prihodnosti. Tudi ankete, ki smo jih izvedli v okviru priprave NNON, kažejo na veliko podporo prebivalstva obnovi narave.«

Poudarki dogodka

Ambiciozni cilji in dosedanje delo

Udeleženci so se seznanili z zahtevami Uredbe o obnovi narave, ki med drugim določa:

• do 2030 obnoviti 20 odstotkov ozemlja EU,
• do 2050 obnoviti vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo,
• do 2030 izboljšati stanje na 30 odstotkov habitatov v slabem stanju in ponovno vzpostaviti 30 odstotkov izgubljenih habitatov, prednostno znotraj omrežja Natura 2000.

Dr. Daša Majcen (Direktorat za naravo, MNVP) je predstavila ključne elemente Uredbe in napredek pri pripravi NNON s poudarkom na rezultatih izvedenih analiz, medsektorskih in strokovnih usklajevanj ter dosedanjih naporov za širše vključevanje deležnikov in  javnosti.

Panelna razprava: kako do izvedbe do leta 2030

Na panelu o pripravi NNON, ki ga je moderiral dr. Sašo Gorjanc (Sektor za biotsko raznovrstnost, MNVP), so sodelovali predstavniki MNVP, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Razprava je poudarila tri skupne usmeritve:

1. Prednostna krepitev izvajanja Programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN) in drugih obstoječih strateških načrtov, kot so gozdnogospodarski načrti, Strateški načrt Skupne kmetijske politike, Nacionalni energetski in podnebni načrt, kot tudi širše vodarske in prostorske strategije, saj je to najhitrejša pot do doseganja ciljev do 2030.
2. Medsektorsko usklajevanje – zlasti med naravovarstvom, kmetijstvom, gozdarstvom, prostorskim načrtovanjem in upravljanjem z vodami.
3. Uredba uvaja nove pristope in področja delovanja, kjer je pomembno primerno zastaviti nacionalne pristope, da bodo prilagojeni slovenskim značilnostim.

Na popoldanskih delavnicah, razdeljenih na šest tematskih sklopov, so udeleženci obravnavali izhodišča, identificirali ovire pri doseganju ciljev Uredbe ter predlagali izvedbene rešitve. Udeleženci so na delavnicah poudarili pomen obnove narave ob upoštevanju posebnosti Slovenije in vključevanju potreb različnih skupin deležnikov. Zbrani predlogi se bodo obravnavali v posameznih delovnih skupinah medresorske delovne skupine in v največji možni meri vključili v pripravo NNON.

Naslednji koraki

Na podlagi razprav je MNVP skupaj s partnerji dogovoril naslednja neposredna dejanja:

• do marca 2026: se pripravi prvi osnutek NNON in začne medresorsko usklajevanje in formalno vključevanje javnosti,
• april do junij 2026: vključevanje javnosti in deležnikov ter medresorsko usklajevanje,
• poletje 2026: končna obravnava in potrditev NNON,
• do 1. septembra 2026: predložitev osnutka NNON Evropski komisiji,
• do februarja 2027: pripombe Evropske komisije na osnutek NNON,
• do avgusta 2027: dopolnitev NNON,
• do leta 2030: uresničitev prvih konkretnih ciljev obnove degradiranih ekosistemov.