25. december – božič, eden največjih krščanskih praznikov, je dan, ko Katoliška cerkev obeležuje rojstvo Jezusa Kristusa. V središču praznika je skrivnost Božjega učlovečenja – trenutek, ko se je Bog po krščanskem verovanju dokončno in nepreklicno zavzel za človeka in svet.
Čeprav natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, njegovo rojstvo velja za zgodovinsko dejstvo. Prav od tega dogodka od 6. stoletja dalje štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. je v 4. stoletju določil 25. december kot dan Jezusovega rojstva, kar sovpada z obdobjem zimskega solsticija – časa, ki je bil že v predkrščanskih kulturah povezan s praznovanji in simboliko nove svetlobe. Krščanstvo je temu obdobju dalo nov pomen: ob naravni svetlobi, ki se vrača, verniki praznujejo prihod Luči, ki po njihovem prepričanju ne bo nikoli ugasnila.
Praznik z edinstveno liturgijo
Božič ima v Cerkvi posebno mesto tudi zaradi liturgije. Že zelo zgodaj se je uveljavila navada trikratnega obhajanja božične maše – opolnoči, ob zori in podnevi – česar nima noben drug praznik.
Polnočna maša poudarja Jezusovo rojstvo v hlevu in angelsko hvalnico, zorni ali pastirski maši sledijo pastirji, ki obiščejo novorojenega Odrešenika, dnevna maša pa velja za vsebinsko najglobljo, saj je v ospredju odlomek iz začetka Janezovega evangelija, ki govori o Besedi, ki je postala meso.
Jezusovo rojstvo kot prelomnica zgodovine
Po krščanskem razumevanju Jezusovo rojstvo ni zgolj verski dogodek, temveč prelomnica človeške zgodovine. Z njim se zgodovina simbolno deli na čas pred in po Kristusu. S prihodom Božjega Sina naj bi v svet prišla Luč, ki razsvetljuje temo, Življenje, ki se upira kulturi smrti, in Pot, ki kaže smer ljudem, ki iščejo smisel in upanje.
Za kristjane je božič priložnost, da se znova odprejo veri in dovolijo, da se Bog »rodi« tudi v njihovem srcu – kot osebno povabilo k prenovi, sočutju in ljubezni.
Jaslice so srce božične simbolike
Božič si danes težko predstavljamo brez jaslic, ki so živa upodobitev božične skrivnosti. Njihov izvor ni povsem jasen, a najstarejši zapisi segajo že v 4. stoletje, zlasti v Betlehem. Posebno vlogo pri razširitvi jaslic ima sveti Frančišek Asiški, ki jih je leta 1223 postavil v kraju Greccio.
Podobe Jezusa, Marije in Jožefa brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do človeka in o toplini svete Družine, ki je postala simbol doma, varnosti in sprejetosti.
»Sveta noč«, pesem, ki je obšla svet
Med najbolj prepoznavnimi simboli božiča je tudi pesem Sveta noč, ki je nastala leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Besedilo je napisal duhovnikov pomočnik Josef Mohr, uglasbil pa ga je učitelj in organist Franz Xaver Gruber. Pesem je bila prvič zapeta pri polnočnici istega leta in se je kmalu razširila po vsem svetu. Danes velja za najbolj znano božično pesem, brez katere si mnogi božiča sploh ne predstavljajo.
Božični čas je kratek, a bogat
Božični čas se začne na sveti večer in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, torej do Jezusovega krsta. V tem obdobju se zvrstijo pomembni prazniki, med njimi praznik svete Družine, Marije, svete Božje Matere, ter Gospodovo razglašenje 6. januarja, ko Cerkev obhaja razodetje Jezusovega božanstva.
Po krščanskem verovanju Bog postane človek zato, da bi človek mogel živeti Božje življenje. Prav zato je božič praznik, ki presega koledar – ostaja sodoben in aktualen v vsakem trenutku človekovega življenja.
Božič tako ni le obujanje spomina na dogodek iz preteklosti, temveč povabilo k upanju, veri in ljubezni – vrednotam, ki jih svet še danes nujno potrebuje.
