V Prešernovem gledališču Kranj bodo v sezoni 2024/2025 pripravili štiri premiere. 55. Teden slovenske drame bo obogaten z novim mednarodnim projektom Dramatika manjših evropskih jezikov, za katerega so pridobili Evropska sredstva, za najmlajše pa bodo na sporedu že tradicionalne sobotne matineje.
V novi sezoni se bodo vsebinsko ukvarjali z vprašanjem razmerij moči v svetu. Vse zgodbe naslavljajo situacije, kjer obstajajo napetosti in nesorazmerja, in vsaka od predstav jih naslavlja na svoj način, je pojasnil vodja kranjskega gledališča Jure Novak. Sezono bodo v soboto, 14. septembra, odprli s prvo slovensko uprizoritvijo besedila Kot vsa svobodna dekleta sodobne bosanske dramatičarke Tanje Šljivar.
Besedilo temelji na članku iz rumenega tiska, ki je obravnaval resničen dogodek. Sedem najstnic se je s šolske ekskurzije vrnilo nosečih. Novica je sprožila veliko spletnih komentarjev in besedilo igre je pravzaprav odziv na to situacijo. V njem skuša avtorica osvetliti te trinajstletne deklice in njihovo doživljanje sveta v situaciji, v kateri so se
znašle. O njih ne piše kot o otrocih, ampak kot o ženskah v nastajanju.
V predstavi jih bodo odigrale odrasle igralke in jim tako dale glas, ki ga v realnosti niso imele, saj jih nihče ni vprašal, kako so se počutile in kaj se je pravzaprav v resnici zgodilo. Kot drugo premiero sezone v Prešernovem gledališču Kranj napovedujejo postavitev klasičnega odrskega besedila Georga Büchnerja Woyzeck, ki bo koprodukcija s Slovenskim stalnim gledališčem Trst.
Besedilo v središče postavi človeka z družbenega dna, odrinjenega, nemočnega in zatrtega, ki iz anonimnosti stopi šele takrat, ko zagreši umor oziroma prestopi mejo. Premiera bo v mesecu oktobru. Decembra se obeta tretja premiera sezone, prva slovenska uprizoritev sodobne drame švedskega avtorja Mattiasa Anderssona Razodetje v režiji Ivice Buljana.
Kot so zapisali v gledališču, se Razodetje dotika žgočih družbenih vprašanj in duševnih stisk ljudi v svetu, ki drvi v katastrofo. Teden slovenske drame bo tokrat razširjen z novim mednarodnim projektom, ko bodo gostili showcase predstave iz Španije, Malte, Bolgarije in Kosova. Sicer pa so v letošnjo redno abonmajsko ponudbo v Prešernovem gledališču Kranj uvrstili še gostujočo uprizoritev SNG Nova Gorica Pet vrst tišine v režiji Maše Pelko.
Nagrado Julija za najboljšo igralsko stvaritev v sezoni 2023/2024 v Prešernovem gledališču Kranj bo po prvi premieri v tej sezoni prejela igralka Darja Reichman za vlogo v predstavi Boj na požiralniku.
Nagrado julija, ki nosi ime po muzi našega največjega pesnika, Prešernovo gledališče Kranj v sodelovanju z Gorenjskim glasom in Mestno občino Kranj podeljuje od leta 2017, in sicer igralcu ali igralki domačega ansambla, ki je v minuli sezoni s svojo stvaritvijo najbolj prepričal ali prepričala igralce in strokovno žirijo.
Za nagrado sezone 2023/2024 so se potegovale igralske stvaritve v uprizoritvah
Zadnji Hamlet, Predsednice, Harun in morje zgodb in Boj na požiralniku. Gledalci so po ogledu predstav glasovali za igralsko stvaritev, ki je bila po njihovem mnenju najboljša, med finalisti pa je po strokovni presoji odločala žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof, novinar Gorenjskega glasu Igor Kavčič in predstavnica gledalcev Barbara Logar.
Soglasno so se odločili, da nagrado Julija za najboljšo igralsko stvaritev v sezoni 2023/2024 prejme igralka Darja Reichman za vlogo v predstavi Boj na požiralniku Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca, v režiji Jerneja Lorencija, ki je plod koprodukcije Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.
Žirija za nagrado Julija pa letos ni mogla mimo vloge Maričke v črni komediji Wernerja Schwaba Predsednice. V njej je igralka Tina Resman navdušila občinstvo, ker pa pravilnik ne omogoča, da bi nagrado podelili gostujočemu igralcu, si je žirija dovolila vzeti pravico, da jo počasti s posebno omembo.
***
Povzeto po RADIO KRANJ, 12. 09. 2024, RADIJSKI ZASTOR, 19:14
