Pustovanje v Kranju bo tudi letos v znamenju pisanih mask, otroškega rajanja in tradicionalnega obiska kurentov. Medtem ko bodo največje slovenske pustne povorke potekale na Ptuju, v Cerknem in Cerknici, bo tudi gorenjska prestolnica z dogodkom na Glavnem trgu poskrbela za živahno pustno dogajanje.
Dogajanje po vsej Sloveniji bo v prihodnjih dneh zaznamovano s pustnimi norčijami, povorkami in tradicionalnimi običaji, ki simbolično odganjajo zimo ter napovedujejo prihod pomladi.
Pust – čas med zimo in pomladjo
Pustni čas je premičen praznik, saj je njegov datum vezan na veliko noč. Glavni dan praznovanja je pustni torek, dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začne 40-dnevni post.
Izraz karneval pomeni »pustiti meso«, kar nakazuje na obdobje veselja in obilja pred postnim časom. S pustom so povezani številni običaji, pustne povorke, plesi mask ter bogata kulinarika, ki vključuje krofe, flancate in druge tradicionalne dobrote.
Kranj: Krančkov karneval in sprehod kurentov
V središču Kranja bo potekal Krančkov karneval, ki bo na Glavnem trgu združil male in velike maske. Pustno rajanje se bo začelo dopoldne, obiskovalce pa bo razveselil tudi tradicionalni prihod kurentov, ki bodo s svojim značilnim zvonjenjem simbolično preganjali zimo.
Dogodek je namenjen družinam, otrokom in vsem, ki želijo del pustne energije doživeti v mestnem jedru. Organizatorji pričakujejo dobro udeležbo, vreme pa bo pomemben dejavnik izvedbe programa na prostem.
Največje pustovanje v Sloveniji: Kurentovanje na Ptuju
Največ obiskovalcev bo tudi letos pritegnilo Kurentovanje na Ptuju, ki velja za največji pustni festival v Sloveniji. Osrednjo vlogo ima kurent – tradicionalni pustni lik z značilnim kožuhom in zvonci, ki simbolizira rodovitnost in prihod pomladi.
Vrhunec dogajanja predstavlja mednarodna karnevalska povorka, ki vsako leto v najstarejše slovensko mesto privabi številne domače in tuje skupine.
Tradicionalne maske: od Cerknice do Brkinov
Med najbolj prepoznavnimi slovenskimi pustnimi skupinami so tudi Cerkljanski laufarji, ki s svojimi lesenimi maskami ohranjajo bogato etnološko dediščino.
Poseben pečat ima tudi karneval v Cerknica, kjer ulice zavzamejo coprnica Uršula, Jezerko, Butalci in druge značilne figure.
Za najstarejšo ohranjeno pustno skupino na Slovenskem veljajo Škoromati, značilni predvsem za območje Brkinov.
Vreme kroji pustne prireditve
Izvedba pustovanj na prostem bo v številnih krajih odvisna od vremenskih razmer. Zaradi napovedanega dežja je bila odpovedana tradicionalna Istrska pustna povorka v Kopru, organizatorji pa so del programa preselili v notranje prostore.
Tudi drugod po Sloveniji številna društva pripravljajo ustvarjalne delavnice, rajanja in zabave v zaprtih prostorih, tako da pustnega vzdušja ne bo manjkalo.
Varnost v prometu: maske ne sodijo za volan
Policija ob pustnem koncu tedna opozarja na povečano previdnost v prometu. Vozniki med vožnjo ne smejo nositi mask, lasulj ali kostumov, če ti zmanjšujejo vidno ali slušno zaznavanje ali vplivajo na obvladovanje vozila.
Ob tem policisti napovedujejo poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, s poudarkom na preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.
Pustovanje v Kranju kot del slovenske tradicije
Pustovanje v Kranju je pomemben del lokalnega družabnega utripa in hkrati del širše slovenske pustne dediščine. Čeprav največji spektakel ostaja na Ptuju, tudi Kranj z organiziranim karnevalom na Glavnem trgu dokazuje, da tradicija pustnih običajev živi po vsej državi.
V prihodnjih dneh bodo tako ulice številnih slovenskih mest znova polne barv, glasbe in smeha – vse do pustnega torka, ko se bo veselo obdobje simbolično zaključilo.
