Vabimo vas na ogled razstave Pesniške oblike v Prešernovi poeziji, ki je v Galeriji Kranjske hiše od 5. do 19. februarja 2025.
Razstavo bodo spremljale ilustracije akademske umetnice Barbare Pintar in drugih avtorjev iz zbirk Gorenjskega muzeja.
Razstava bo na ogled do 19. februarja 2025.
Otvoritev je glasbeno obarval kvartet harmonik Glasbene šole Kranj.
Učenci Aleksej Čuhalev, Primož Šenk, Matjaž Zupančič in Anže Razboršek, pod mentorskim vodstvom Dejana Maleša.
Skladba: Adele, arr. J. Hostnik: Skyfall
Vljudno vabljeni!
Iz vsebine razstave:
France Prešeren je slovenski jezik dvignil med druge evropske jezike. To pa ni bilo naključje, ampak načrtno prizadevanje. Slovenščino je na najbolj virtuozen način spletal v najzahtevnejše pesniške oblike, ki jih je spoznaval s prebiranjem literature v drugih evropskih jezikih. Pri tem mu je odločilno pomagal prijatelj in mentor Matija Čop, licejski knjižničar in bržkone na področju literature in jezikoslovja eden najbolj izobraženih Kranjcev.
Zgodnja Prešernova dela so ujeta v pesniški obliki balade in romance, obvladal je italijanski sonet. Z magistralami Sonetnega venca se je pesnik povzpel na nivo samega Danteja in Petrarce, pod arabskim vplivom je ustvaril Gazele, pod španskim vplivom pa Gloso. Napoved, da bo Prešeren pisal tudi prozo, se naposled ni uresničila, je pa napisal najpomembnejšo epsko pesnitev, kar jih pozna slovenska literarna zgodovina 19. in 20. stoletja. Med vidnejšimi oblikami je treba omeniti še himno in epigrame.
Zdravljica je sicer najprej nastala kot pesem napitnica in je himnično vrednost dobila po pesnikovi smrti, za svoje epigrame pa je Prešeren iznašel prav posebno poimenovanje – sršeni. Njihova vsebina je bila namreč precej pekoča!
Avtor razstave: Gašper Peternel
***
Povzeto po visitkranj.com
