Slovenija stopa v ospredje Evrope pri uvajanju pravil za umetno inteligenco

Slovenija je dosegla pomemben mejnik na področju digitalne preobrazbe. Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, znan kot Akt o umetni inteligenci (AI Act). S tem se je Slovenija uvrstila med prve države v Evropski uniji, ki so uvedle nacionalno zakonodajo za izvajanje tega prelomnega evropskega okvira.

Jasna pravila za varno in zaupanja vredno umetno inteligenco

Akt o umetni inteligenci prinaša celovit sistem pravil za razvoj, uporabo in nadzor umetne inteligence (UI). Njegov glavni cilj je zagotoviti, da se napredne tehnologije uporabljajo varno, etično in v korist ljudi.

Posebno pozornost zakon namenja visokotveganim sistemom umetne inteligence – tistim, ki lahko vplivajo na zdravje, varnost ali temeljne pravice posameznikov. Gre za prvi pravni okvir na svetu, ki ureja celoten življenjski cikel umetne inteligence, od razvoja in testiranja do uvajanja v prakso.

Cilj akta je dvojen: spodbujati inovacije in razvoj naprednih rešitev, ki izboljšujejo kakovost življenja, ter hkrati zagotoviti visoko raven zaščite človekovih pravic, varnosti in zasebnosti.

Celovit pristop, nadzor in podpora podjetjem

Zakon določa jasno razdeljene pristojnosti državnih organov, ki bodo skrbeli za izvajanje in nadzor skladnosti sistemov umetne inteligence z evropskim aktom. Med njimi so:

• Ministrstva za gospodarstvo, infrastrukturo, zdravje in digitalno preobrazbo,

• Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,

• Slovenska akreditacija,

• Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS),

• Informacijski pooblaščenec,

• Tržni inšpektorat,

• Agencija za zavarovalni nadzor,

• Banka Slovenije.

Pomemben del zakona je tudi vzpostavitev regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco – nadzorovanih testnih okolij, kjer bodo podjetja in organizacije lahko varno preizkušala inovativne rešitve pod strokovnim nadzorom.

AKOS bo kot pristojni organ vzpostavil enotno vstopno točko (HelpDesk) za mala in srednja podjetja ter javnost, ki bo nudila informacije, podporo in pomoč pri skladnosti z zakonodajo. Agencija bo vodila tudi evidenco visokotveganih sistemov umetne inteligence, kar bo okrepilo preglednost in odgovornost.

Zakon poleg tega določa javnost podatkov o sistemih umetne inteligence v javnem sektorju, kar povečuje zaupanje državljanov in spodbuja odgovorno uporabo tehnologije.

Etični okvir in družbena odgovornost

Pomembno vlogo v novem sistemu bo imel tudi Nacionalni svet za etiko v umetni inteligenci. To bo neodvisno strokovno in posvetovalno telo vlade, ki bo obravnavalo etična vprašanja in družbene vplive umetne inteligence.

Svet bo združeval strokovnjake z različnih področij – od računalništva in prava do etike in družboslovja – ter spodbujal družbeno odgovorno in pregledno uporabo UI v javnem in zasebnem sektorju.

Slovenija utrjuje položaj vodilne evropske države

S sprejemom tega zakona se Slovenija uvršča med pionirje Evropske unije na področju zakonodaje o umetni inteligenci. Trenutno sta le Italija in Madžarska že sprejeli podobne zakone, kar postavlja Slovenijo v sam vrh držav, ki celovito pristopajo k uvajanju evropske uredbe o umetni inteligenci.

»To ni zakon o tehnologiji – to je zakon o tem, kako želimo kot družba živeti z umetno inteligenco: pregledno, pravično in odgovorno,«
je ob sprejemu poudarila mag. Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo.

• Slovenija je med prvimi državami EU s sprejetim zakonom o umetni inteligenci.

• Akt o umetni inteligenci uvaja jasna pravila, nadzor in etični okvir.

• Uvedeni bodo regulativni peskovniki in enotna vstopna točka (HelpDesk) za podjetja.

• Novi Nacionalni svet za etiko v umetni inteligenci bo skrbel za družbeno odgovorno uporabo tehnologije.