V Sloveniji je brez izbranega osebnega zdravnika že skoraj 144 tisoč prebivalcev. Največji problem je v Ljubljani, kjer osebnega zdravnika nima več kot 31 tisoč ljudi, a težave so izrazite tudi v Kranju.
Po podatkih iz začetka julija je bilo v Mestni občini Kranj brez osebnega zdravnika kar 5943 prebivalcev. To Kranj uvršča na tretje mesto v državi, takoj za Ljubljano (27.591 odraslih in 4138 otrok brez zdravnika) ter Mariborom (7360 ljudi brez zdravnika).
Med večjimi mesti sledijo še Celje (3678 ljudi brez zdravnika), Koper (3282), Črnomelj (2859), Velenje (2371), Kočevje (2103), Trbovlje (2011) in Novo mesto (2005). Najbolj kritična pa je slika v manjših občinah – v Mežici je brez osebnega zdravnika kar 45 odstotkov prebivalcev, v Tolminu pa 32,9 odstotka.
Posledice v Kranju: urgence pod pritiskom
Za Kranjčane odsotnost osebnega zdravnika pomeni predvsem težji dostop do osnovne zdravstvene oskrbe. Ker mnogi nimajo svojega zdravnika, se pogosteje obračajo na dežurne ambulante in urgenco v Splošni bolnišnici Jesenice ter Zdravstvenem domu Kranj. To povzroča daljše čakalne dobe, večjo obremenjenost zdravstvenega osebja in dodatne stroške za zdravstveni sistem.
Pomanjkanje družinskih zdravnikov vpliva tudi na preventivo. Mnogi prebivalci ostajajo brez rednih pregledov, opozoril o kroničnih boleznih ali pravočasnih napotitev k specialistom. Posledice se lahko pokažejo v poslabšanem zdravstvenem stanju pacientov.
Možne rešitve?
Strokovnjaki opozarjajo, da je dolgoročna rešitev v sistemskih spremembah – od boljših pogojev za delo družinskih zdravnikov, do večjega števila specializacij in zmanjšanja administrativnih obremenitev. Nekatere občine so že uvedle dodatne spodbude za zdravnike, da bi jih privabile k delu v lokalnem okolju.
Po vsej državi je trenutno brez izbranega osebnega zdravnika 143.959 ljudi, kar pomeni, da je dostop do osnovne zdravstvene oskrbe resen problem v številnih slovenskih občinah – med njimi tudi v Kranju.
