Na zahtevo SDS, podprto z več kot 40.000 podpisi volivcev, je DZ razpisal naknadni zakonodajni referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.
Glasovanje bo potekalo 11. maja 2025, mesec dni pred glasovanjem pa poteka referendumska kampanja, med katero organizatorji kampanje lahko prepričujejo volivce, kako naj se opredelijo.
Čas za nagovarjanje volivcev do 9. maja do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Za uspeh referenduma morajo pobudniki na glasovanju 11. maja doseči zavrnitveni kvorum.
-
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
“Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?”
-
Zavrnitveni kvorum
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum.To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.Kvorum je torej odvisen od števila volilnih upravičencev. Po trenutnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je teh 1.693.355, kar pomeni, da kvorum za zavrnitev zakona za zdaj znaša 338.671 glasov. Točno število pa bo ministrstvo še ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja. -
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti:
–> ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje;–> med upravičence do dodatka uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad s seznama, ki je priložen zakonu. Med temi nagradami je več kot deset takšnih, ki nagrajuje življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus;–> pravico do 100-odstotnega dodatka k lastni pokojnini do višine najvišje pokojnine podeljuje prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi prejemniki so upravičeni do 50-odstotnega dodatka;–> določa, da se za razliko od izjemnih pokojnin dodatek ne deduje;–> določa, da tisti, ki že prejemajo izjemne pokojnine, niso upravičeni do dodatka po novi zakonodaji;–> nadomešča dosedanji zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami, za katerega je računsko sodišče že leta 2009 ugotovilo, da je pomanjkljiv, saj nima natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin. -
Pobudniki referenduma (SDS) so PROTI, ker menijo:
– da niso jasno določena merila, po katerih se bodo podeljevali dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke;
– da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev;
– ker je bil zakon sprejet brez širše javne razprave in brez ustrezne analize finančnih posledic.
Zakonu nasprotuje tudi NSi.
-
Predlagatelji zakona (ministrstvo za kulturo oziroma vlada) so ZA, ker menijo:
– je obstoječi zakon tudi po ugotovitvah računskega sodišča iz leta 2009 zastarel in pomanjkljiv;
– nov zakon pa po več desetletjih odpravlja netransparentnost podeljevanja izjemnih pokojnin in odpravlja tudi zastajanja prošenj;
– prinaša ustrezno pravno in sistemsko ureditev z jasno določenimi postopki za priznavanje in odmero dodatka k pokojninam.
Za zakon so v koalicijskih Levici, Gibanju Svoboda in SD – v prvih dveh sicer pozivajo k bojkotu referenduma.
***
Povzeto po sta.si
