Slovenski nepremičninski trg je lani znova zabeležil rast, saj se je število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami po treh letih upadanja ponovno povečalo. Hkrati se je nadaljeval tudi trend rasti cen, ki so po podatkih Geodetske uprave Slovenije dosegle nove rekordne vrednosti po vsej državi.
Stanovanja so se v povprečju podražila za 11 odstotkov, hiše pa za 10 odstotkov. V primerjavi z letom 2020 so cene stanovanj višje za skoraj 80 odstotkov, hiš za 65 odstotkov, zemljišč za gradnjo stavb pa za približno 60 odstotkov.
Posebej izstopajo velike razlike med posameznimi regijami. V Ljubljani cene starejših stanovanj na posameznih lokacijah že dosegajo tudi 9.700 evrov na kvadratni meter, medtem ko so na Obali v povprečju znašale 4.810 evrov. Na alpskem turističnem območju so se gibale okoli 4.530 evrov, v severni okolici Ljubljane 4.060 evrov, v južni okolici Ljubljane 4.000 evrov, v Kranju z okolico pa 3.620 evrov na kvadratni meter. Na Krasu so bile cene okoli 3.210 evrov, v okolici Novega mesta 2.930 evrov, v Mariboru 2.670 evrov in v Celju 2.660 evrov. Najnižje vrednosti so bile zabeležene v Posavju in Beli krajini, kjer so se cene gibale med 1.410 in 1.450 evri na kvadratni meter.
Podatki kažejo, da tudi Kranj z okolico ostaja med dražjimi nepremičninskimi območji v Sloveniji zunaj Ljubljane, kar potrjuje njegov vse večji pritisk na stanovanjski trg in privlačnost za kupce.
Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji evidentiranih nekaj več kot 556.000 stanovanjskih hiš, kar je približno 2.500 več kot leto prej, ter približno 354.000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah, kar predstavlja okoli 3.500 enot več kot predlani. Skupna vrednost slovenskega nepremičninskega fonda je bila ocenjena na približno 297 milijard evrov, od tega okoli 65 milijard evrov predstavljajo stanovanja v večstanovanjskih stavbah.
