V času, ko se 25. maj danes ne zaznamuje več kot praznik, se številni še vedno spomnijo nekdanjega Dneva mladosti, enega najbolj prepoznavnih datumov v nekdanji državi Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Gre za praznik, ki je bil tesno povezan z mladimi, pionirji in kultom osebnosti nekdanjega predsednika Josip Broz Tito. Čeprav njegov rojstni datum sega v 7. maj 1892, je 25. maj postal simbolični dan mladosti, enotnosti in prihodnosti.
Praznik, ki je zaznamoval generacije, tudi v Sloveniji in Kranju
Dan mladosti ni bil dela prost dan, a je kljub temu po vsej Jugoslaviji, tudi na območju današnje Slovenije in v mestih, kot je Kranj, potekal z bogatim programom.
Organizirane so bile šolske prireditve, športni dogodki, kulturni nastopi in slavnostne parade, ki so poudarjale idejo bratstva, enotnosti in kolektivnega duha.
Mnogi se še danes spominjajo, da je bil to dan, ko je mladina imela posebno vlogo v družbi.
Štafeta mladosti je bila simbol enotnosti
Ena najbolj prepoznavnih tradicij praznika je bila t. i. Štafeta mladosti. Štafetne palice so mladi iz različnih republik in krajev izdelovali, nosili in prenašali skozi celotno državo, vse do Beograda, kjer so jih slovesno predali Titu.
Štafeta je vsako leto začela svojo pot v drugem kraju in potovala več tednov. Nosili so jo peš, s kolesi ali drugimi prevoznimi sredstvi, kar je simboliziralo povezanost takratne države.
Prva štafeta je nastala leta 1945 v Kragujevcu, sprva kot simbolična pobuda mladih, ki so želeli Titu izročiti rojstnodnevno darilo.
Konec tradicije po razpadu države
Po Titovi smrti leta 1980 se je praznik še nekaj let ohranil, vendar je z razpadom države v začetku devetdesetih let postopoma izginil iz javnega življenja. Leta 1991 je prišlo do razglasitve samostojnosti Slovenije, kar je pomenilo tudi konec skupnih jugoslovanskih praznikov.
Dan mladosti je tako ostal predvsem v spominu generacij, ki so ga doživele.
Med nostalgijo in zgodovinskim razmislekom
Spomini na ta čas so danes različni. Nekateri ga vidijo kot obdobje povezanosti in mladostne energije, drugi kot del politične zgodovine, ki ga je treba razumeti v širšem kontekstu.
Številni sogovorniki, ki se spominjajo praznika, poudarjajo predvsem občutek skupnosti in množičnih prireditev, ki so takrat povezovale ljudi iz različnih republik.
Dan, ki je ostal v kolektivnem spominu
Čeprav Dan mladosti danes ne obstaja več kot uradni praznik, ostaja pomemben del zgodovine prostora nekdanje Jugoslavije in tudi slovenskega družbenega spomina.
V mestih, kot je Kranj, se ga danes spominjajo predvsem starejše generacije – kot časa, ko je bil 25. maj dan mladosti, štafet, prireditev in simbolnih sporočil o enotnosti, ki jih danes mnogi razumejo predvsem skozi prizmo zgodovine.
Zadnja iz Slovenije
Zadnja štafeta je krenila leta 1987 iz Slovenije, zaradi slabega vremena jo je z dvodnevno zamudo 21. marca z vrha Triglava proti Beogradu prva pospremila alpinistka Marija Štremfelj v navezi z desetimi alpinisti. Tega leta je v Jugoslaviji izbruhnil škandal, potem ko je slovenski studio Novi kolektivizem za namene dneva mladosti predstavil plakat s predelano podobo nacističnega plakata iz leta 1936. Tega leta so tudi organizirali zadnje prireditve ob dnevu mladosti. Odmeven je bil koncert ob 30-letnici Štafete mladosti v Avditoriju Portorož. Na njem so nastopili Martin Krpan, Plavi orkestar, Riblja čorba in Parni valjak. 26. januarja 1988 je štafeto mladosti zveza socialistične mladine ukinila. Za nosilce štafete so bili izbrani mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno-političnem delovanju ali športu. Nošenje štafete je predstavljalo veliko čast; posebno pozornost so namenili prvemu in zadnjemu nosilcu, ki je štafeto predal Titu. Zadnjo štafeto je Titu 25. maja 1979 predala Sanija Hiseni, študentka iz Prištine.
Slovenski nosilci štafete
Leta 1958 je Titu štafeto izročila tedaj 18-letna Stanka Gorišek (kasneje Kovačič) iz Štor, ki je bila zaposlena kot tajnica v Cinkarni Celje. Stanka Kovačič je kasneje postala ena najbolj priljubljenih pevk slovenske narodnozabavne glasbe. Leta 1965 ji je sledil gimnastični olimpionik Miroslav Cerar, že leto kasneje podporočnik JLA iz Trbovelj Mirko Anžel. Leta 1975 je ta čast doletela delavca Vojka Mahniča iz Izole, leta 1982 jo je tedanjemu predsedniku Zveze socialistične mladine Slovenije Bogiču Bogičeviću izročil Ciril Zaplotnik, kmet inovator iz Letenic pri Kranju.
