Za dijake 3. letnika Gimnazije Kranj je bila letošnja ekskurzija na Kras veliko več kot le spoznavanje naravne in kulturne dediščine Slovenije. Dvodnevni izlet, ki je potekal 15. in 16. junija, je pomenil tudi simbolično slovo od dolgoletnega profesorja geografije Vebra, ki je z generacijami dijakov ustvaril nepozabne spomine na številnih ekskurzijah doma in po Evropi.
Ekskurzija se je začela v ponedeljkovem jutru na avtobusni postaji v Kranju. Po tradicionalnem zbiranju dijakov in odhodu proti Primorski je profesor Veber že med vožnjo poskrbel za zanimive razlage o pokrajini, skozi katero je vodila pot. Prek Ljubljanske kotline, Postojnskih vrat in mimo Nanosa so dijaki prispeli v kraški svet, kjer jih je čakala prva postaja, vas Slivje.
Tam so si ogledali cerkev, znano po izjemnih freskah slovenskega umetnika Toneta Kralja, ki je med drugo svetovno vojno v cerkveno poslikavo vključil podobe fašističnih voditeljev Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja kot simbol obsodbe nasilja nad slovenskim narodom. Poseben vtis je pustila tudi bližnja slepa dolina, značilen kraški pojav, ki se konča z mogočno skalno steno.
Ena najbolj pričakovanih postaj ekskurzije so bile Škocjanske jame. Prijetna hladna temperatura je bila dobrodošla osvežitev po poletni vročini, dijaki pa so ob strokovnem vodenju obnovili znanje o nastanku kapnikov in spoznali eno največjih podzemnih dvoran v Evropi. Izvedeli so tudi, kako reka Reka ponikne v jamskem sistemu in se znova pojavi v Italiji kot Timava.
Po ogledu jam je sledil postanek v Sežani, nato pa nadaljevanje poti po Krasu. Dijaki so obiskali srednjeveški Štanjel in Ferrarijev vrt ter spoznali značilnosti kraške pokrajine, po kateri je ta tip reliefa dobil ime. Z razglednih točk so občudovali vinograde, Vipavsko dolino in pogled proti morju.
Na poti so se ustavili tudi pri spomeniku v spomin na žrtve soške fronte iz prve svetovne vojne. Profesor Veber je ob tem dijakom razložil še geološki razvoj Vipavske doline ter razloge, zakaj so Goriška brda in Vipavska dolina med najprimernejšimi slovenskimi območji za vinogradništvo in sadjarstvo.
Zaključek ekskurzije je bil pri izviru Hublja nad Ajdovščino. Prav tam je bilo čutiti, da ne gre le za konec dvodnevnega potovanja, temveč tudi za konec pomembnega obdobja. Profesor Veber je skozi leta dijakom predajal veliko več kot zgolj geografsko znanje. Njegove razlage, številne zanimivosti, humor in pripovedi so vsako ekskurzijo spremenili v nepozabno doživetje.
Za številne dijake je bila to zadnja redna ekskurzija z njim, zato so trenutki ob zaključku potovanja nosili posebno težo. Besede zahvale so bile iskrene.
“Profesor Veber nas ni naučil le tistega, kar piše v učbenikih. Dal nam je veliko več, radovednost, pogled na svet in nešteto zgodb, ki jih ne bomo pozabili. Hvala, profesor. Bilo nam je v čast,” je ob zaključku zapisal dijak 3. c razreda Nejc J.P.
Nina C. pa je dodala: Imeti popravca pri profesorju Vebru je pravi blagoslov, ki se spremeni v startno pištolo, ki ti, da znak, da se moraš v življenju podvizati sicer ti, ne pomaga niti tisti Mujo, ki ti čevelj obuje.
Ekskurzija na Kras tako ne bo ostala v spominu le zaradi kraških pojavov, naravnih znamenitosti in bogate zgodovine, temveč predvsem kot dostojno slovo od profesorja, ki je številnim generacijam Gimnazije Kranj približal lepote Slovenije na način, ki ga bodo nosili s seboj še dolgo po končanem šolanju.
