Podnebne spremembe, ki v zadnjih letih močno zaznamujejo vso Evropo, narekujejo potrebo po prilagajanju mest in skupnosti.
V Mestni občini Kranj (MOK) se zavedajo resnosti razmer, zato v okviru treh projektov Interreg – Be Ready, CICADA4CE in Urbio Bauhaus – iščejo rešitve za omilitev posledic segrevanja urbanih območij z vključevanjem zelene (parki, zelenice, drevesa itd.), modre (vodne površine) in bele (peščena parkirišča, fasade svetlejših barv itd.) infrastrukture.
Med osrednjimi izzivi so t. i. urbani toplotni otoki, ki v vročih poletnih dneh in nočeh močno obremenjujejo zdravje prebivalcev. Betonske površine namreč dolgo zadržujejo toploto, kar lahko pri ranljivejših skupinah povzroči vročinski stres, utrujenost, omotico in celo toplotni udar.
Pomemben korak k razumevanju in obvladovanju tega pojava predstavlja strokovno poročilo o oceni ranljivosti na toplotne otoke, pripravljeno prav za mesto Kranj. Dokument prinaša konkretna orodja in strategije za ublažitev učinkov in prilagajanje na podnebne spremembe v regiji.
Mestna občina Kranj vabi občane k sodelovanju na strokovnih dogodkih in k oblikovanju predlogov za skupno prihodnost zelenega in trajnostnega mesta.
-
Podkast iz Kranja
Ob vse pogostejših in močnejših vremenskih ekstremih postaja prostorski preplet zelenih in vodnih površin ključnega pomena za kakovost bivanja. Kranj kljub širjenju urbanizacije ohranja pomembne zelene strukture, mestna občina pa je pristopila k obnovi zelenega sistema ter pripravi zelenih standardov za prihodnji Občinski prostorski načrt.
Pomenu zelenih in modrih površin je posvečena tudi nova epizoda podkasta Iz Kranja, ki ga vodi igralec, režiser in novinar Toni Cahunek. V pogovoru z županom Matjažem Rakovcem in priznano klimatologinjo, Nobelovo nagrajenko ter ambasadorko zelenega in trajnostnega okolja v Kranju, prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, so tokrat med drugim tudi raziskovali, kako naravne danosti povezati z načrtovanjem trajnostne prihodnosti Kranja.
-
Zelena infrastruktura v Kranju
Prostorska ureditev v Kranju, kjer se poselitev v krakih razteza iz mestnega jedra proti obrobju, ima pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka urbanega toplotnega otoka. K temu prispevata tudi reki Sava in Kokra, ki prečita središče Kranja, ter okoliški gozdovi, ki hladijo okolje.
Zelene in modre površine zagotavljajo prostor za rekreacijo, sprostitev in izboljšujejo kakovost bivanja. Predstavljajo pomemben življenjski prostor za številne živalske in rastlinske vrste, prispevajo k ponoru CO₂ in krepijo odpornost na vremenske ujme.
Območje občine je biotsko raznovrstno. Več kot 4000 ha oziroma skoraj 30 % površine občine je opredeljene kot posebno varstveno območje. Poleg tega se na območju Mestne občine Kranj nahaja tudi 485,5 ha varovalnih gozdov, 2,2 ha zamočvirjenih zemljišč in 150,6 ha vodnih teles, ki predstavljajo pomembe vodne in močvirnate habitate (MKGP, 2022).
Osrednji ravninski ter prometno in gospodarsko obremenjeni legi navkljub je Kranj obdan z zelenim pasom, ki ga sestavljajo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote, zavarovana območja narave in gozdovi. Mestna občina Kranj si prizadeva, da bi zeleni sistem še bolje povezala in ohranjala kakovost zelenih površin.
-
Kanjon Kokre
Kanjon reke Kokre, ki poteka pod starim mestnim jedrom Kranja, je od leta 2024 zavarovan kot naravni spomenik državnega pomena. Njegova geološka posebnost, bogata biotska raznovrstnost in posebni habitatni tipi so ga uvrstili med najpomembnejše naravne znamenitosti.
Foto: arhiv Mestne občine Kranj
Območje se razteza dva kilometra od sotočja z Rupovščico do razgledne točke Pungert. Večji del naravnega spomenika se nahaja pod starim mestnim jedrom. Zaradi lege kanjona, sestave, oblike in ekspozicije površja sta reka in obrečni prostor z različnimi habitatnimi tipi območje izjemne biotske pestrosti. Kanjon reke Kokre je zeleni del mesta Kranja in sodi med gozdove s posebnim namenom.
Foto: arhiv Mestne občine Kranj
Za vzdrževanje poti, opreme in prostora skrbi posebej izbran skrbnik, o bontonu in varstvenih režimih pa obiskovalce seznanijo naravovarstveni nadzorniki.
Kanjon reke Kokre skozi Kranj je zaradi posebne geološke sestave, biotske raznovrstnosti ter posebnih rastlinskih vrst in habitatnih tipov od leta 2024 zavarovan kot naravni spomenik državnega pomena. Za vzdrževanje poti, opreme in prostora skrbi posebej izbran skrbnik, o bontonu in varstvenih režimih pa vas lahko izobrazi naravovarstveni nadzornik.
-
Mestno drevje in gozd
Na zelenih javnih površinah v Kranju, vključno s šolskimi in vrtčevskimi površinami, raste približno 6.000 dreves. Njihovo stanje od leta 2017 spremlja certificiran arborist, ki letno opravi več ogledov mestnega drevja in predlaga načrt njihove oskrbe.
Foto: arhiv Mestne občine Kranj
Gozdovi pokrivajo kar 53 % površine občine, od tega približno 400 ha mestnih in primestnih gozdov, ki jih obiskuje vse več ljudi. Raznolikost obiskovalcev je velika, kakovost življenja v mestu pa je tesno povezana z bližino, obsegom in kakovostjo zelene infrastrukture mesta. V načrtih Mestne občine Kranj je tudi razglasitev “gozdov s posebnim pomenom”, kar bo omogočilo višjo kakovost in varnost za obiskovalce.
-
Javne zelene površine
Mestna občina Kranj upravlja s skoraj 422 tisoč m² zelenih površin. Od tega približno 408 tisoč m² predstavljajo trate in zelenice. Na javnih zelenih površinah je zasajenih 5.979 dreves, 1.387 visokih grmovnic, več kot 12.500 m2 nizkih grmovnic ter več kot 4.100 metrov živih mej. Ozelenitev s sezonskimi okrasnimi rastlinami ohranjajo na 133 m2 cvetličnih gred in v 33 cvetličnih koritih, med tem ko je 900 m2 cvetličnih gred zasajenih s trajnicami.
Foto: arhiv Mestne občine Kranj
V Mestni občini Kranj je na približno 21.400 m2 urejenih 51 otroških igrišč s 276 otroškimi igrali in trim napravami.
-
STA to vsebino zagotavlja v sodelovanju z Mestno občino Kranj.
