V Mestni knjižnici Kranj so v zadnjih letih razvili celovit sistem storitev za ranljive skupine, danes pa so v Knjižnici Globus v središču mesta odprli tudi novo zbirko Berem zlahka, ki je namenjena uporabnikom z različnimi bralnimi, jezikovnimi in senzornimi ovirami. Poleg knjižnega gradiva so uporabnikom na voljo različni pripomočki za branje.
Zbirka Berem zlahka predstavlja pomemben prispevek k vključevanju ranljivih skupin v svet branja, znanja ter kulture. “Gre za izraz naše zavezanosti vključujoči družbi, kjer ima vsak posameznik ne glede na svoje ovire pravico do branja,” je izpostavila direktorica Mestne knjižnice Kranj Maja Vunšek.
Pojasnila je, da so v Knjižnici Globus v zadnjih letih razvili celovit sistem storitev za ranljive skupine. Prilagojena jim je že notranja ureditev. Omogočen je dostop z invalidskim vozičkom, na voljo so dvigalo z govorno funkcijo in tipkami z Braillovo pisavo, toaletni prostori za invalide in slušna zanka v dvorani za prireditve.
Knjižnica se povezuje z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj, Varstveno delovnim centrom Kranj, Centrom Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, Domom upokojencev Kranj in drugimi ustanovami, ki se posvečajo podpori posameznikom z različnimi omejitvami. Knjižnica Globus deluje tudi kot demenci prijazna točka. Za tujce pa organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika.
V zbirki Berem zlahka so knjige v Braillovi pisavi, zvočne knjige, gradivo v slovenskem znakovnem jeziku, knjige z večjim tiskom, prilagojena besedila za osebe z disleksijo ter enostavno napisane vsebine. Poleg knjižnega gradiva so uporabnikom na voljo različni pripomočki za branje, kot so bralna očala, lupe, elektronska povečevala, barvna ravnila in predvajalniki zvočnih knjig.
Kot je pojasnila direktorica knjižnice, so gradivo zbrali na enem mestu, da je uporabnikom bolj dostopno. Zbirko so zasnovali po zgledu kompetenčnega centra za lahko branje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Podobne zbirke imajo po vedenju Vunškove tudi že nekatere druge knjižnice, je pa kranjska knjižnica prva s takšno zbirko na Gorenjskem.
Njen namen je olajšati branje in dostop do informacij vsem, ki se dnevno soočajo z različnimi vrstami ovir. Zbirka Berem zlahka je tako pomemben korak k ustvarjanju še bolj vključujočega, dostopnega in enakopravnega javnega prostora, so prepričani v kranjski knjižnici. Zbirko, ki bo prispevala k bolj vključujoči družbi, pa je pozdravila tudi kranjska podžupanja Manja Zorko.
Kot so napovedali v kranjski knjižnici, v prihodnje načrtujejo širitev vsebin, nadgradnjo pripomočkov za branje in izvedbo programov, ki bodo še bolj ciljno podpirali osebe z različnimi oviranostmi, starejše, tujce in druge skupine uporabnikov.
Zbirko želijo dopolnjevati z novim prilagojenim knjižnim gradivom, ki pa ga v Sloveniji za odrasle bralce primanjkuje. Kot je povedala soustanoviteljica Zavoda Risa – centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje Saša Lesjak, je treba knjižne police zapolniti z gradivom. “Bralce imamo, rabimo pa pomoč ustvarjalcev, ki bodo ustvarili nove knjige,” je poudarila.
Pojasnila je, da je lahko branje v Sloveniji nov pojav, na Švedskem pa so prve takšne knjige na knjižnih policah stale že pred več kot 60 leti. Njihov pomen je prepoznala tudi švedska družba. Organizacije, avtorji in založbe so se odzvali na potrebe. Tako so na voljo vsebine z različnimi prilagoditvami, vključno s senzornimi knjigami.
“To bi moral biti naslednji korak tudi pri nas, da se na potrebe po dostopni literaturi, ki jih ljudje izražajo in jih knjižnice prepoznavajo, odzovejo tudi avtorji in založbe ter država s svojimi spodbudami, da napolnimo police s čim več vsebinami,” je dejala Lesjak.
Pojasnila je, da nekatere finančne spodbude države sicer že obstajajo, potrebna pa bi bila sistematizacija, da bi tovrstna dostopnost branja in informacij za vse postala smernica oziroma kazalnik za dosego standardov.
***
Povzeto po sta.si
