Fin de siècle (francosko: “konec stoletja”, tudi fin-de-siècle) je socialni izraz, ki se uporablja v kulturi in zgodovini idej, opisanih s specifično mentaliteto konec 19. stoletja, in ki se pogosto uporablja za opis neoromanike, ki se je v umetnosti in literaturi ukvarjala s tesnobo konca stoletja, utrujenostjo družbe, nervozo in dolgočasjem. Ta miselnost je običajno povezana s simbolizmom.
Izraz je verjetno prvi uporabil Paul Bourget in se je hitro razširil preko socialne razprave o takratnem času. Arthur Schopenhauer in Eduard von Hartmann sta bila znana filozofa tistega časa in sta vplivala na pesimistično razpoloženje v književnih in umetniških krogih.
Slavna fin de siècle umetnika sta bila Edvard Munch in Gustav Klimt. V arhitekturi je bil Otto Wagner predstavnik tega izraza. Pesniki in pisatelji; Charles Baudelaire, Paul Verlaine, Arthur Rimbaud, Joris Karl Huysmans in Oscar Wilde so tudi bili povezani s fin de siècle, je zapisano na Wikipediji.
Letos se v Kranju predstavlja šest avtorjev/-ic: Martina Ambrož, Jurij Hartman, Polona Pečan, Inja Prebil, Špela Šivic in Pia Neža Šorli.
Avtorski projekti v različnih medijih prikazujejo sodobno umetniško produkcijo, ki je v fazi prehoda s študijskega procesa na samostojne umetniške poti. Mladi ustvarjalci, ki se danes ukvarjajo s sodobnimi umetniškimi praksami, prinašajo sveže poglede in inovativne pristope v kulturno-umetniško polje.
Njihova dela presegajo tradicionalne meje med slikarstvom, kiparstvom, ilustracijo, videom in multimedijo, saj raziskujejo in preizprašujejo razmerja med posameznikom, družbo, tehnologijo ter naravo in to vnašajo v sfero umetniškega.
V svojem ustvarjanju se pogosto poslužujejo interdisciplinarnih metod, katerih cilj je izzvati gledalčevo percepcijo ter spodbuditi kritično razmišljanje o aktualnih temah in izzivih sodobnega sveta.
Znotraj svojih praks se mladi umetniki pogosto osredotočajo na vprašanja identitete, podnebne realnosti, digitalizacije ter odnosov med posameznikom in družbo, med telesom in prostorom, kar omogoča globoko refleksijo o prihodnosti umetnosti in naše vsakodnevne izkušnje z njo.
Vstop na dogodek je brezplačen.
- Layerjeva hiša
- Tomšičeva ulica 32
- Razstava
Organizator: Layerjeva hiša, Stolp Škrlovec