V Sloveniji smo dobili prvo celovito analizo varnosti kolesarske infrastrukture v mestih, rezultati pa niso spodbudni. Raziskava, ki jo je izvedla Avtomoto zveza Slovenije v sodelovanju s tujimi partnerji, je pokazala, da kar polovica pregledanih kolesarskih površin zahteva izboljšave.
Analiza v petih mestih
Projekt je zajel 75 kilometrov kolesarskih poti v petih slovenskih mestih: Ljubljana, Kranj, Koper, Velenje in Novo mesto.
Kot pojasnjuje strokovni sodelavec AMZS za mobilnost Klemen Filipič, je približno polovica ocenjene infrastrukture dosegla sprejemljivo raven varnosti, druga polovica pa predstavlja resno tveganje za kolesarje.
»Približno polovica infrastrukture je bila ocenjena kot nizko ali srednje tveganje, kar je še sprejemljivo. Druga polovica pa kot visoko ali celo izjemno tveganje, kar zahteva ukrepanje,« opozarja Filipič.
Ozke poti in promet – največji problem
Filipič je osebno prekolesaril vseh 75 kilometrov analiziranih poti in med terenskim delom zaznal velike razlike v kakovosti infrastrukture.
Največ težav predstavljajo:
- preozke kolesarske steze,
- odseki, kjer so kolesarji speljani neposredno ob motoriziranem prometu,
- ali celo po vozišču skupaj z avtomobili.
Na takšnih mestih je kolesarjenje ne le manj udobno, temveč tudi bistveno bolj nevarno. Nasprotno pa je vožnja bistveno varnejša in prijetnejša tam, kjer je več prostora in manj avtomobilskega prometa.
Predlagani ukrepi: od signalizacije do con 30
Analiza prinaša tudi konkretne predloge izboljšav, razdeljene v tri časovne okvire:
- kratkoročno: odprava nevarnih točk in izboljšanje prometne signalizacije,
- srednjeročno: širitev kolesarskih površin in boljše ločevanje od motornega prometa,
- dolgoročno: uvedba umirjenega prometa, na primer omejitev hitrosti na 30 km/h v mestnih središčih.
Kolesarji med najbolj ranljivimi
Kolesarji sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu, zato strokovnjaki poudarjajo pomen previdnosti.
»Vedno moramo voziti strpno in paziti nase. Ne smemo se zanašati na to, da bodo drugi pazili na nas,« opozarja Filipič.
Podlaga za spremembe
Rezultati analize predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje načrtovanje prometne infrastrukture v slovenskih mestih. Tudi manjši posegi – kot so jasnejše talne označbe ali razširitve stez – lahko pomembno prispevajo k večji varnosti in boljši uporabniški izkušnji.
Ob vse večji priljubljenosti kolesarjenja bo prav izboljšanje infrastrukture ključno za varnejši in trajnostni razvoj mestnega prometa.
