8 C
Kranj
nedelja, 10 novembra, 2024
spot_img
DomaAktualnoŠolnik, ki mu težko najdemo enakega

Šolnik, ki mu težko najdemo enakega

Dobitnik najvišje nagrade za slovenske šolnike nagrade za življenjsko delo na področju srednjega šolstva je mag. Franc Rozman – kranjski gimnazijec, profesor in ravnatelj z najdaljšim stažem na Gimnaziji Kranj

Deževen in hladen večer je bil, 4. oktobra 2024, ko smo se s kranjske gimnazije radostnih src napotili proti Ljubljani, da bi se poklonili našemu dolgoletnemu ravnatelju v pokoju, mag. Francu Rozmanu. Vedeli smo, da nas čaka lep in topel večer, da bomo lahko stisnili roko možu, ki je 23 let vodil ustanovo, na kateri smo se kalili mnogi gimnazijci.

Znana pojava se nam je pokončno in mehko bližala v preddverju Linhartove dvorane v Cankarjevem domu. Pričakoval nas je in nas pozdravil, kot mu je vedno velela omika. Bilo je kot mnogokrat na njegovi gimnaziji, na kateri si ga pogosto videl neslišno drseti po njenih hodnikih. Brez dvoma je preprosto sodil med njeno zidovje.

Ko je stopil na oder v svoji gmašni obleki in prevzel nagrado, smo čutili, v kako zelo zaslužne roke gre. Slovesnost je bila, kot se spodobi. Prežemala nas je domačnost in gotovost, da služimo poslanstvu, ki nekaj velja, četudi se včasih dozdeva, da biti učitelj v družbi nima več prave veljave.

Na včerajšnjem večeru ni bilo tako. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, kar je slovesnosti zagotovo pridalo nekaj imenitnosti in veljave več. Podeljenih je bilo enajst nagrad, med njimi pet nagrad za življenjsko delo.

Gorenjska je dobila dve nagradi za življenjsko delo, prejela sta ju upokojeni ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Aleš Žitnik in upokojeni ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Franc Rozman. Lani je nagrado nekoliko tudi na Gimnazijo Kranj prinesel direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc, ki še vedno poučuje na kranjski gimnaziji.

Da bo postal učitelj, je Franci vedel že kot otrok

Na Gimnaziji Kranj je kot dijak 4. letnika vodil interesno dejavnost fizika. Kot študent je v šolskem letu 1986/1987 2 meseca poučeval matematiko na OŠ Davorin Jenko Cerklje. V šolskem letu 1997/1998 je na Gimnaziji Kranj vodil matematični krožek, v naslednjem šolskem letu pa je v 3 oddelkih poučeval matematiko.

Leta 1989 se je zaposlil na Gimnaziji Kranj kot učitelj matematike. Leta 1996 je z 31 leti postal najmlajši ravnatelj na isti ustanovi. Leta 2019 po petih mandatih ravnateljevanja ni več kandidiral. 23 let ravnateljevanja predstavlja najdaljši staž v zgodovini gimnazije, takoj za njim ima najdaljši staž pokojni ravnatelj mag. Valentin Pivk. Na koncu kariere je bil tri leta pomočnik novemu ravnatelju mag. Aljoši Brlogarju.

Celotno poklicno pot je zvesto preživel na Gimnaziji Kranj. Kot učitelj matematike se je zelo zavzemal za razvoj mladinske raziskovalne dejavnosti. V šolskem letu 1990/1991 je povabil še ostale srednje šole Kranja in organiziral 1. občinsko srečanje mladih raziskovalcev. V tistem času so se uvajale spremembe pri zaključku srednje šole.

Dijaki so za izpitno enoto lahko uporabili tudi javno predstavljeno in ocenjeno raziskovalno nalogo, zato je mag. Rozman samoiniciativno v šolskem letu 1991/1992 ustanovil regijsko srečanje mladih raziskovalcev Gorenjske. Ob pomoči nekaterih profesorjev in dijakov je organiziral 1. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Gorenjske.

Dijakom omogočati najboljše pogoje za uspešno šolanje je bila vodilna smernica njegovega dela

Kot mlademu učitelju so mu bili navdih nekateri njegovi učitelji, tako da se je pri svojem delu zavedal znanega reka: Šola raste in pade z učiteljem. Zavedal se je tudi, kako je za uspešno šolanje pomembno tudi okolje, predvsem sošolci.

Kot mladi učitelj se je vključil v vse sfere šolskega življenja. Vedno se je zavedal, da je potrebno spodbujati nadarjene dijaki in pomagati učno šibkejšim dijakom, zato je uvedel program Učenje za učenje in se odločil za poseben pristop pri izvajanju obveznih izbirnih vsebin. Vpeljal je program mednarodne mature, maturitetni tečaj, evropski oddelek, Konfucijevo učilnico, skupne govorilne ure in še bi lahko naštevali.

Dijaki so dosegali odlične rezultate na maturi in tekmovanjih. Vključevali smo se v vse pomembne projekte Zavoda za šolstvo in Šole za ravnatelje. Šola je imela razvejano izvenšolsko dejavnost: literarni krožki, dva zbora, orkester, program Mepi, dve dramski skupini, ŠKL-ekipe, prostovoljstvo, mednarodno sodelovanje. V širši javnosti je še posebej odmeval vsakoletni Veliki božični koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in mednarodne odprave ekipe Mepi.

Na mnogo področjih je skupaj s profesorji oral ledino. Tudi izven šole je bil vključen v različne dejavnosti kot šolnik ali kot aktiven državljan, tako je bil nekaj mandatov tudi občinski svetnik v Kranju.

Svojstven in izjemen šolnik, ki je pustil neizbrisen pečat

Razumeti moramo, da je Franc Rozman postal učitelj in ravnatelj na Gimnaziji Kranj, ko je njegova avtoimunska bolezen že terjala svoj davek. Bolezen se je pri njem sprožila leta 1985 pri rosnih 20 letih. Leta 1995 sta pri njegovih 30 letih sledili dokončna odpoved ledvic in posledična dializa. Leta 2005, ko je bil star 40 let, je imel prvič transplantacijo ledvice, ki je zdržala do leta 2015, torej do njegovega 50. leta, ko je za tri leta spet pristal na dializi.

Leta 2018 je imel drugo transplantacijo ledvice. Tako kot je postavljal mejnike v šolstvu, je mejnike ironično na 10 let postavljala tudi njegova bolezen. Kljub nepredstavljivemu trpljenju in naporom, ki jih bolezen prinaša, mu ni zlomila duha in delovne vneme, prej nasprotno, razumevanje sočloveka, njegovo požrtvovalnost, nepopustljivo vztrajnost, neustrašnost in voljo do življenja ter dela je le še okrepila.

Kot učitelj in ravnatelj je bil izjemen motivator in vizionarski mislec, ki je svoje življenje kljub težki bolezni brezkompromisno posvetil prosveti. Njegovim sodelavcem je nedoumljivo, kako je kljub neizprosnim zdravstvenim okoliščinam s skoraj nadčloveško vnemo zmogel voditi Gimnazijo Kranj 23 let in jo v slovenskem prostoru še bolj utrditi kot eno najvidnejših in najuspešnejših izobraževalnih ustanov ter kako je uspel za nameček delovati tudi na širšem pedagoškem in družbenem področju.

Pri Rozmanovem pedagoškem delu sta izstopali predvsem njegova inovativnost in globoka predanost pedagoškim načelom. Mlad človek je bil zanj dragocen, zaupanja vreden, obetaven in enakopraven sooblikovalec gimnazijske dejanskosti.

Njegov doprinos k slovenskemu šolstvu se ne more meriti kvantitativno, ker mu nikoli ni bilo mar za zbiranje nagrad, priznanj in angažiranje na področjih zgolj zato, da bi mu to prinašala.

Zanj je bilo in je pedagoško delo poslanstvo v najplemenitejšem pomenu besede. Njegov vpliv je subtilno prepleten in pogosto neopazen, in sicer zato, ker se je povsem naravno uveljavil in zlil s cilji, ki jih je v svoji pedagoški praksi zastavljal in dosegal. Je svojstven in edinstven šolnik, ki je na Gimnaziji Kranj pustil neizbrisen pečat, v slovenskem prostoru pa sledi, po katerih hodijo mnogi, ne da bi za to sploh vedeli.
Povzeto po gimkr.si. Originalni članek preberite tukaj!

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

Najbolj brano