Preboj druge predorske cevi predstavlja pomemben korak pri gradnji druge cevi predora, ki predstavlja pomembno simbolno in dejansko povezovalno vlogo med sosednjima državama Avstrijo in Slovenijo. Z izgradnjo dodatne cevi bo promet potekal hitreje, varneje, z večjo kapaciteto in skladno z najsodobnejšimi trendi na področju cestne infrastrukture.

Premer dr. Robert Golob je ob nagovoru povedal: »Preboj tako prve kot druge cevi je ne le simbolično dejanje. Danes je dan, ki ga lahko s ponosom povežemo s premagovanjem ovire, nekaj, s čimer se vsak od nas sooča vsak dan v življenju, največkrat sam zase. Pa vendar je ravno premagovanje ovir tisto, kar nas pelje v boljše življenje.

Današnji dan jasno dokazuje, da smo Slovenci takrat, ko združujemo moči, še posebej, ko to počnemo s svojimi sosedi, sposobni premagati najtežje ovire. Karavanški predor, tako prva cev kot druga cev, sta tako več kot le simbolično dejanje«.

»Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več – gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda.

Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben,« je na slovesnosti izpostavil premier Robert Golob.

Avtocestni predor Karavanke je bil odprt 1. junija 1991 in je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju in najdaljši slovenski cestni predor.

»Karavanški predor je bil odprt dobre tri tedne pred sklepnim dejanjem osamosvojitve in ni večje simbolike, kot je ta. Ko smo se osamosvajali na političnem nivoju, postavljali temelje svoje države in se vključevali v Evropo in svet, smo se povezovali tudi skozi Karavanški predor,« je povedal premier.

Premier je izpostavil podatek, da bomo do konca gradnje v Karavanški predor vgradili 2300 ton jekla, kar je enako Eifflovemu stolpu. »Naš ‘stolp’ bo sicer ležal pod goro, ampak tudi v tem je simbolika Slovencev.

Cenimo naše gore in nič ni nenavadno, če svoj Eifflov stolp postavimo pod goro, ob tem pa bo imel politično, gospodarsko in logistično vrednost. Slovenci znamo živeti z gorami in vemo, da so eden najbolj zahtevnih ekosistemov. Znamo z njimi živeti in jih premagovati,« je dodal premier, ki se je zahvalil tudi izvajalcu, turškemu podjetju Cengiz.

Gradnja predora pa s tem še ni končana. Naslednji korak je dokončanje izkopnih in ostalih gradbenih del, ki bodo predvidoma končana do konca novembra, zatem bo stekla vgradnja elektrostrojne opreme. Nova cev predora bo za promet odprta predvidoma jeseni leta 2027.

Premier dr. Golob se je ob slovesnosti srečal tudi s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem.